Gorenjske lekarne

Mazila so poltrdni zdravilni pripravki za zunanjo uporabo, namenjeni torej nanašanju na kožo ali sluznice. Uporabljajo se za lokalno zdravljenje obolelega ali poškodovanega kožnega tkiva (redko jih uporabimo tudi za sistemsko zdravljenje, pri katerem zdravilna učinkovina prehaja skozi kožo v krvni obtok) ali pa delujejo negovalno oziroma zaščitno pri procesu staranja kože in pri škodljivih vplivih okolja, kot so sonce, mraz, veter…

Če je mazilo zdravilni pripravek, je vedno sestavljeno iz mazilne podlage in ene ali več zdravilnih učinkovin, če pa je namenjeno negi in zaščiti kože, pa so v specifičnih primerih mazilni podlagi dodane le določene aktivne sestavine, kot so izvlečki zdravilnih rastlin, vitamini ali UV-filtri.

V preteklosti so za mazilne podlage uporabljali predvsem lahko dostopne sestavine, med katerimi sta imeli primat živalska mast in loj, ki sta več stoletij predstavljala osnovno mazilno podlago za lekarniške pripravke. Danes smo v farmaciji živalsko maščobo zaradi kvarljivosti nadomestili z vrsto drugih mazilnih podlag, ki jih odlikujejo večja obstojnost, manjša verjetnost alergij, boljša mazljivost idr.

Sestava mazilne podlage je torej zelo pomembna, ker vpliva na kožo in vgrajeno zdravilno učinkovino ter s tem na učinkovitost pripravka. Izbira primerne mazilne podlage je tako odvisna od treh dejavnikov:

• mesta uporabe mazila
• načina delovanja
• lastnosti zdravilne učinkovine, vgrajene v mazilno podlago.

Glede na način izdelave oziroma vgrajevanja zdravilne učinkovine in uporabljene podlage delimo poltrdne zdravilne pripravke na:

• mazila v ožjem pomenu besede – le-ta vsebujejo malo ali nič vode, tako da so mastna in zato ostanejo na površini kože, jo prekrivajo in ščitijo. Čeprav so za uporabo manj prijetna kot kreme na vodni podlagi, zagotavljajo uspešnejši dostop učinkovin v kožo;
• kreme (emulzijski geli) – so najpogosteje uporabljeni pripravki. Dobimo jih, če maščobam ali vazelinu dodamo emulgator in vodo. Prednost krem je, da se lahko nanašajo in prehajajo v različne plasti kože;
• paste – vsebujejo velik delež drobnega praška (npr. cinkovega oksida) in so pri sobni temperaturi v čvrstejši obliki kot mazila. Kožo varujejo in vežejo vlago;
• gele - to so prosojni pripravki, ki nastanejo z nabrekanjem sestavin (npr. škroba ali celuloznih etrov) v vodi. Uporabljamo jih lahko tudi na poraščenih delih kože, ker ne mastijo in se z vodo enostavno odstranijo.

V obliki mazilnih pripravkov je na voljo mnogo najrazličnejših zdravil: antibiotiki (proti bakterijskim ali glivičnim okužbam), zdravila proti kožnim zajedalcem, kortikosteroidi proti vnetnim spremembam, lokalni anestetiki, antirevmatiki, analgetiki proti bolečinam … Obstajajo tudi posebna zdravila za zdravljenje bolezni kože, kot so npr. luskavica in akne.

Mazilni pripravki, ki jih zdravnik predpiše na recept, so ponavadi zelo učinkoviti, zato jih moramo, kljub temu da jih je večina namenjenih le za lokalno uporabo, uporabljati enako previdno kot druga zdravila, ker lahko prav tako povzročijo neželene stranske učinke.

Mazilo enkrat do trikrat dnevno nanesemo na predpisano mesto s čistimi rokami v tankem sloju. Nikakor ga ne nanašamo na poškodovano kožo, sluznice ali oči, če ni namenjeno zdravljenju na teh mestih. Po uporabi si moramo obvezno umiti roke, da ne bi mazila zanesli v usta, oči ipd. Mazila, namenjena uporabi na velikih odprtih ranah in močno poškodovani koži, ter mazila za oči morajo morajo biti sterilna.

Nekatera mazila z zdravilnimi učinkovinami dobimo tudi v prosti prodaji, vendar kljub temu ne priporočamo zdravljenja z njimi brez strokovnega nasveta, ker lahko nepravilna uporaba mazil nekatere kožne bolezni celo poslabša. Pred njihovo uporabo zato pozorno preberite priložena navodila in se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom.
 

Farmakoinformativna služba
Gorenjske lekarne