Gorenjske lekarne

Primanjkljaj vode v organizmu opisujemo kot izsušenost organizma oziroma dehidracija. Je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene tekočine, torej premajhnega vnosa, ali povečane izgube vode iz telesa. Nastopi lahko na primer pri intenzivni telesni aktivnosti, driski, bruhanju, nezadostnem nadomeščanju tekočin v daljšem obdobju, povečanem znojenju ...

Voda ima v človeškem telesu pomembno vlogo
Voda predstavlja kar 60 – 70 % telesne teže človeka. Pri otrocih je delež vode še večji, s starostjo se zmanjšuje. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, varuje organe in vezivna tkiva ter se nahaja v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah. Telo izgublja vodo preko kože z znojenjem, preko ledvic z urinom, preko pljuč z izdihanim zrakom in preko črevesja z blatom.

Kakšni so znaki dehidracije?
Prvi znak je občutek žeje. Na to vpliva več dejavnikov, kot so starost, spol in okolje.
O stopnji dehidracije se orientiramo predvsem po količini in barvi urina. Temno rumen ali rjavo rumen urin, manjša količina urina in manj pogosto uriniranje so jasni pokazatelji pomanjkanja vode v telesu.
Zgodnji znaki dehidracije so tudi glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta in pospešen pulz.
Opazimo lahko tudi zmanjšano napetost oziroma prožnost kože, zmanjšano vlažnost sluznic ter vdrte oči. Hujša oblika dehidracije lahko vodi tudi v smrt.

Skrbimo za zadosten dnevni vnos tekočine, najbolje s pitjem vode
Izgubljeno vodo je potrebno stalno nadomeščati s pitjem nealkoholnih pijač, zlasti vode. Nekaj vode zaužijemo s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu, večji del pa jo zaužijemo ob pitju tekočin. Za odraslo osebo naj bi zadoščalo povprečno 2-3 litra na dan. Pitje vode naj ne zamenja pitje kave, pravega čaja, gaziranih, zelo sladkih in alkoholnih pijač. Kofein, alkohol in sladkor namreč še dodatno povečajo izločanje vode iz telesa. Za zadosten vnos tekočine poskrbimo s pitjem tekočin preko celega dneva, kar je še posebej pomembno v vročih poletnih dneh ali pri telesnih aktivnostih.

Posebno skrb je potrebno nameniti pri otrocih, starostnikih, določenih obolenjih in telesni aktivnosti
Otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje, zato je potrebno še bolj skrbeti za zadosten vnos tekočin tekom celega dneva.
Pomembno je vedeti, da je otrok hitreje prizadet, saj velik delež organizma predstavlja voda, še zlasti, če je otrok bolj suh ali celo pod normalno telesno težo v primerjavi z vrstniki. Če nastopi dehidracija (na primer zaradi driske ali bruhanja), naj otrok dobi tekočino po malem, po žličkah. Pri trajanju težav več kot dan ali dva ter ob poslabšanju pa naj vedno obišče zdravnika, ki se glede na stopnjo izsušitve lahko odloči tudi za sprejem v bolnišnico, kjer otrok dobi tekočino v žilo.

mag. Nina Pisk, mag. farm.
avgust 2011