Gorenjske lekarne

Telesna temperatura je posledica procesov nastajanja toplote v organizmu in oddajanja odvečne toplote iz organizma. Tako normalno telesno temperaturo kot tudi vročinske odzive uravnava termoregulacijski center v možganih, ki se pri dojenčkih in majhnih otrocih še razvija. Telesna temperatura ima značilno dnevno nihanje, zato je najvišja praviloma zvečer, najnižja pa v zgodnjih jutranjih urah. Razlika je lahko tudi za celo stopinjo. Podobno dnevno nihanje ponavadi opazimo tudi pri povišani telesni temperaturi.

Povišana telesna temperatura - vročina je običajno le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma.
Vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih in če ob vročini napačno ukrepamo. Nevarna je lahko bolezen, ki je vročino povzročila.

O vročini govorimo takrat, ko telesna temperatura preseže

37,2 °C - merjena pod pazduho,
37,5 °C - merjena v ušesu,
38,0 °C - merjena v danki.

Vzroki za vročino pri otrocih

• povečan nastanek toplote v organizmu
  najpogosteje ob virusni ali bakterijski okužbi, lahko pa tudi zaradi tumorskih beljakovinskih snovi, različnih alergenov, bakterijskih strupov, nekaterih cepiv ali zdravil…

• moteno oddajanje toplote v okolico
  ob naporu, večji mišični aktivnosti, povečanem presnavljanju, nekaterih boleznih žlez (npr. ščitnice), vročinski kapi, pregretju dojenčkov, izsušenosti (dehidraciji) telesa, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože… Tako stanje nastopi pogosteje ob visoki temperaturi in vlagi okolja.

Kako pravilno izmerimo telesno temperaturo pri otroku?

Telesno temperaturo moramo meriti v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, v tem času otrok naj ne pije toplih pijač. Običajno merimo temperaturo z elektronskimi digitalnimi merilniki v obliki svinčnika pri dojenčku in majhnem otroku v danki, pri večjem otroku pa pod pazduho. Pri otroku odsvetujemo merjenje telesne temperature v ustih pod jezikom. Hitro in enostavno lahko izmerimo telesno temperaturo tudi z digitalnimi infrardečimi ušesnimi termometri v ušesu ali z elektronskimi brezkontaktnimi termometri, s katerimi se približamo otrokovemu čelu na 3 cm.
 

Kdaj začeti z zniževanjem povišane telesne temperature pri otroku?

Pomembno je vedeti, da je vročina le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma ter otrokov zaveznik v boju s povzročitelji bolezni. Ugotovljeno je namreč, da povišana telesna temperatura močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša se njihova dejavnost, pa tudi strupenost. Hkrati se okrepi obrambni imunski sistem, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah, ter poveča učinkovitost antibiotikov. Prav zato je nesmiselno zbijati vročino za vsako ceno.
Otroka je potrebno skrbno opazovati, ko je zdrav in kadar je bolan. Pozorni moramo biti na obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje ter odvajanje vode in blata. Zelo pomemben je podatek o količini popite tekočine in izgledu otrokove kože (pojav izpuščaja, napetost kože, kadar ima otrok tudi drisko in bruha). Otroka opazujemo tudi v spanju.
Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla dokler traja glavni vzrok, ki je vročino povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih.

Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5 39,0 °C (merjeno pod pazduho) in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, otroka le skrbno opazujemo in počakamo z zdravljenjem.

Kako zniževati povišano telesno temperaturo pri otroku?

Splošni ukrepi

• otroku ponudimo več tekočine, lahko tudi navadno vodo
• otrok naj ima na sebi lahka oblačila iz naravnih materialov
• temperatura prostora naj bo od 20 do 22°C
• otroka pokrijmo le z lahko bombažno odejo, da lažje oddaja odvečno toploto v okolico
• otroka hladimo z mlačno vodo:
  • v kopeli, kjer vodo počasi ohlajamo od 36-37 °C do 29-34°C,
  • prepojeno in ožeto rjuho, v katero zavijemo otroka,
  • namočeno krpo, s katero otroka postopno prebrišemo po vsem telesu.
    
    Tako zniževanje vročine je sicer hitro, vendar le kratkotrajno, zato ga kombiniramo še z zdravili.

Uporaba zdravil
Antipiretiki so zdravilne učinkovine, ki z delovanjem na termoregulacijski center v možganih postopno znižajo povišano telesno temperaturo.
Pri otrocih se najpogosteje uporablja paracetamol. Lahko ga dajemo pri vseh starostnih skupinah, previdni moramo biti pri novorojenčkih in dojenčkih do 3. meseca starosti.
Uporabljajo se tudi nesteroidni antirevmatiki (diklofenak, ibuprofen, naproksen), ki pa imajo poleg protivročinskega izraženo še protibolečinsko in protivnetno delovanje.
Acetilsalicilna kislina se zaradi opaženih neželenih učinkov priporoča le pri otrocih nad 16 let starosti.

Paracetamol
Ob pravilnem jemanju je paracetamol najbolj varno zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature, saj ima v primerjavi z drugimi antipiretiki ob pravilni uporabi najmanj neželenih učinkov. Učinkovati začne po približno 20-30 minutah, največji učinek doseže med prvo in drugo uro ter deluje 4-6 ur. V lekarni je dosegljiv na zdravniški recept ali brez zdravniškega recepta v različnih farmacevtskih oblikah, kot sirup, svečke, zrnca za peroralno raztopino ali tablete.
Pomembno je, da:

• odmerjamo paracetamol po potrebi, na vsakih 4-6 ur, vendar ne pogosteje kot 4-krat na dan
• ne prekoračimo predpisanega odmerka
• nikoli sočasno ne uporabljamo dveh ali več zdravil različnih proizvajalcev ali različnih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo paracetamol, saj lahko nastopijo resni zapleti zaradi čezmernega odmerjanja
• smo previdni pri uporabi paracetamola pri novorojenčkih in majhnih dojenčkih do 3. meseca starosti ter pri bolnikih s hujšimi jetrnimi ali ledvičnimi obolenji.

Kdaj k zdravniku ob povišani telesni temperaturi pri otroku?

• Če se vam zdi, da je otrok s povišano telesno temperaturo prizadet ali resno bolan, potem ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
• Pri otrocih, mlajših od treh mesecev.
• Ko vročina nastopi pri otrocih s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi obolenji, sladkorno boleznijo, poškodbo glave, vročinskimi krči ali epilepsijo.
• Če pri vročini nastanejo tudi vročinski krči.
• Če se otrok ne odziva na zdravljenje z antipiretiki in splošnimi ukrepi in traja vročina dlje kot 3 dni, še posebno, če se otrokovo stanje slabša. To velja tako za uporabo antipiretikov po navodilu zdravnika kot tudi v primeru, da se odločite za uporabo antipiretikov sami ali po nasvetu farmacevta.

Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

 Viri:
1. Rasta R. Radešček. Moj otrok ima vročino: kaj jo povzroča in kako ukrepamo; Ljubljana, 2007
2. Charmaine Kleiber: Acetaminophen Dosing for Neonates, Infants and Children; Journal for Specialists in Pediatric Nursing; Jan 2008;13, 1.
3. Sweetman SC (Ed), Martindale: The Complete Drug Reference. London: Pharmaceutical Press. Electronic version, 2007

 
Datum priprave informacije: maj 2009

 
Farmakoinformativna služba
Gorenjske lekarne