Vročina pri otrocih
Vročina pri otrocih
Povišana telesna temperatura - vročina je običajno le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma.
Vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih in kadar ob vročini napačno ukrepamo. Pomembno je odkriti vzrok za bolezen, ki je privedel do vročine. Poleg merjenja telesne temperature je zato zlasti pomembno opazovati splošno stanje otroka in morebiten nastop drugih bolezenskih znakov.
Vzroki za vročino pri otrocih
- povečano nastajanje toplote v organizmu: najpogosteje ob virusni ali bakterijski okužbi, redkeje pa tudi zaradi različnih alergenov, bakterijskih strupov, nekaterih cepiv ali zdravil, tumorskih beljakovinskih snovi …
- moteno oddajanje toplote v okolico: ob naporu, večji mišični aktivnosti, povečanem presnavljanju, nekaterih boleznih žlez (npr. ščitnice), vročinski kapi, pregretju dojenčkov, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože, zlasti poleti pomislimo tudi na dehidracijo (izsušenost) telesa … Tako stanje nastopi pogosteje ob visoki temperaturi in vlagi okolja.
Kako pravilno izmerimo telesno temperaturo pri otroku?
V preteklosti so bili najbolj poznani klasični termometri z živim srebrom, ki sedaj v Sloveniji že dlje časa niso več dosegljivi. Nadomeščajo jih klasični osebni termometri, ki večinoma delujejo na osnovi galija. Slabost klasičnih steklenih termometrov je, da za merjenje potrebujejo dlje časa kot ostali, pri čemer mora biti otrok miren, poleg tega se ob nepravilnem ravnanju lahko razbijejo. Zato pri majhnih otrocih telesno temperaturo praviloma merimo z elektronskimi termometri v obliki svinčnika, najbolje pod pazduho. Pri dojenčku in majhnem otroku lahko merimo temperaturo tudi v ritki, odsvetuje pa se merjenje telesne temperature v ustih pod jezikom. Telesno temperaturo lahko izmerimo tudi z digitalnimi infrardečimi ušesnimi termometri v ušesu ali čelnimi termometri na čelu.
Pri merjenju je potrebno natančno upoštevati navodila za uporabo termometrov!
Telesno temperaturo moramo meriti v mirovanju, vsaj 2 uri po jedi. Otrok naj med merjenjem ne pije toplih pijač.
Dobro je izmeriti telesno temperaturo otroku, kadar je zdrav, da jo lahko primerjamo z vrednostjo pri bolezni.
Kdaj začeti z zniževanjem povišane telesne temperature pri otroku?
Pomembno je vedeti, da je vročina le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma ter otrokov zaveznik v boju s povzročitelji bolezni. Ugotovljeno je namreč, da povišana telesna temperatura močno zavre razmnoževanje ter škodljive vplive bolezenskih klic. Hkrati se okrepi obrambni imunski sistem, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah. Povišana telesna temperatura tudi poveča učinkovitost antibiotikov. Prav zato je nesmiselno zbijati vročino za vsako ceno. Zbijanje vročine lahko posledično pomeni kasnejše prepoznavanje vzroka bolezni, v nekaterih primerih tudi podaljšanje časa zdravljenja.
Otroka je potrebno skrbno opazovati, ko je zdrav in kadar je bolan. Pozorni moramo biti na obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje ter odvajanje vode in blata. Zelo pomemben je podatek o količini popite tekočine in izgledu otrokove kože (pojav izpuščaja, napetost kože, če ima otrok tudi drisko in bruha). Kadar ima otrok vročino, ga opazujemo tudi v spanju.
Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne odstranimo glavnega vzroka, ki je vročino povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih.
Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5 - 39,0 °C (merjeno pod pazduho) in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, otroka le skrbno opazujemo in počakamo z zdravljenjem.
Kako ukrepati ob povišani telesni temperaturi pri otroku?
Najprej se odločimo za splošne ukrepe:
- otroku ponudimo več tekočine, pri čemer upoštevamo njegovo lastno izbiro.
Če je otrok dojen, je materino mleko najboljši vir tekočine. - otrok naj ima na sebi lahka oblačila iz naravnih materialov
- temperatura prostora naj bo od 20 do 22°C, prostor večkrat dnevno prezračimo
- otroka pokrijmo le z lahko bombažno odejo, da lažje oddaja odvečno toploto v okolico
- otroka hladimo z mlačno vodo:
- v kopeli, kjer vodo počasi ohlajamo od 36-37°C do 30-33°C
- z mlačno vodo prepojeno in ožeto rjuho, v katero zavijemo otroka, čez pa ovijemo še suho rjuho za približno 5 minut (ponovimo 2-3 krat)
- z namočeno krpo, s katero otroka postopno prebrišemo po vsem telesu
- z mlačnimi obkladki, ki jih položimo na čelo, pod pazduhi in na dimlje; ne pa na roki in nogi
Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok prizadet, potem te ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil.
Uporaba zdravil
Antipiretiki so zdravila, ki z delovanjem na termoregulacijski center v možganih postopno znižajo povišano telesno temperaturo.
Pri odmerjanju zdravil je potrebno upoštevati telesno maso otroka.
Če je le možno, naj otrok zdravilo zaužije.
Antipiretikov ni priporočljivo uporabljati preventivno po cepljenju.
Pri otrocih se najpogosteje uporablja paracetamol. Lahko ga dajemo pri vseh starostnih skupinah. Pri novorojenčkih in dojenčkih do 3. meseca starosti ga dajemo le po nasvetu zdravnika.
Uporabljajo se tudi nesteroidni antirevmatiki, ki pa imajo poleg protivročinskega in protibolečinskega delovanja izraženo tudi protivnetno delovanje. Pri otrocih se uporablja ibuprofen, izjemoma diklofenak in metamizol, ki sta dosegljiva le na zdravniški recept. .
Acetilsalicilna kislina se zaradi opaženih neželenih učinkov priporoča le pri osebah nad 16 let starosti.
Paracetamol
Ob pravilnem jemanju je paracetamol varno zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature. Učinkovati začne po približno 20-30 minutah, največji učinek doseže med prvo in drugo uro ter deluje 4-6 ur. V lekarni je dosegljiv na zdravniški recept ali brez zdravniškega recepta v različnih farmacevtskih oblikah, kot sirup, svečke, zrnca za peroralno raztopino ali tablete.
Pomembno je, da:
- odmerjamo paracetamol po potrebi, na vsakih 4-6 ur, vendar ne pogosteje kot 4-krat na dan
- ne prekoračimo predpisanega odmerka (upoštevamo telesno maso otroka)
- nikoli sočasno ne uporabljamo dveh ali več zdravil različnih proizvajalcev ali različnih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo paracetamol (na primer sirupa in svečk hkrati), saj lahko nastopijo resni zapleti zaradi čezmernega odmerjanja
- smo previdni pri uporabi paracetamola pri novorojenčkih in majhnih dojenčkih do 3. meseca starosti ter pri bolnikih s hujšimi jetrnimi ali ledvičnimi obolenji
Kdaj k zdravniku ob povišani telesni temperaturi pri otroku?
Opozorilni znaki, ki zahtevajo nujen in čimprejšnji obisk zdravnika: velik napor pri dihanju, pospešeno dihanje, bleda in sivo modrikasta koža, slaba odzivnost, slaboten jok, pretirana zaspanost, neješčnost.
- Če se vam zdi, da je otrok s povišano telesno temperaturo prizadet ali resno bolan, potem ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
- Pri otrocih, mlajših od treh mesecev z vročino nad 380C: pri otrocih, mlajših od 6 mesecev z vročino nad 390C; pri vseh otrocih z vročino nad 400C. Te vrednosti morajo biti izmerjene pod pazduho. Če merimo v ustih, je mejna vrednost višja za 10C, merjena v ušesu in danki pa za 1 do 20C.
- Če vročina traja več kot 5 dni.
- Če nastopi tudi izpuščaj na koži.
- Če ima otrok znake izsušitve telesa (dehidracije).
- Ko vročina nastopi pri otrocih s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi obolenji, sladkorno boleznijo, poškodbo glave, vročinskimi krči ali epilepsijo.
- Če pri vročini nastanejo tudi vročinski krči.
- Če se otrok ne odziva na zdravljenje z antipiretiki in splošnimi ukrepi in traja vročina dlje kot 3 dni, še posebno, če se otrokovo stanje slabša. To velja tako za uporabo antipiretikov po navodilu zdravnika kot tudi v primeru, da se odločite za uporabo antipiretikov sami ali po nasvetu farmacevta.
- Ob nastopu visoke vročine po vmesnem nekajdnevnem izboljšanju.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Viri
- Rasta R. Radešček. Moj otrok ima vročino: kaj jo povzroča in kako ukrepamo; Ljubljana, 2013
- Charmaine Kleiber: Acetaminophen Dosing for Neonates, Infants and Children; Journal for Specialists in Pediatric Nursing; Jan 2008;13, 1.
- Sweetman SC (Ed), Martindale: The Complete Drug Reference. London: Pharmaceutical Press. Electronic version, 2007
- Feverish illness in children. NICE clinical quideline 47.www.nice.orgCG047. Dostopano november 2012
Datum priprave informacije: Julij, 2023