Katere vrste zdravniških receptov poznamo?
Poznamo več vrst zdravniških receptov:
- neobnovljivi zdravniški recept
To je običajni recept, na katerega se zdravilo sme izdati le enkrat.
Zdravila na ta recept lahko bolnik dvigne v lekarni en mesec od predpisa recepta. Izjema je v primeru, da je predpisano zdravilo antibiotik, ki ga mora bolnik dvigniti v 3 dneh.
- obnovljivi zdravniški recept
To je zdravniški recept, na katerega se sme zdravilo izdati večkrat. Takšen recept predpiše zdravnik bolniku, ki ob predpisani terapiji nima posebnih zdravstvenih težav, in kadar oceni, da bolnik ne potrebuje vmesnih pregledov.
Obnovljivi recept pomeni, da zdravnik izda zeleni recept, na katerem poda navodila lekarniškemu farmacevtu za izdajo zdravila za daljše obdobje. Na en obnovljivi recept lahko zdravnik predpiše terapijo za največ eno leto, lekarniški farmacevt pa lahko izda naenkrat količino zdravila za največ 3 mesece. Bolnik lahko zdravila predpisana na obnovljivem receptu dvigne v katerikoli slovenski lekarni. Ob ponovnem dvigu zdravila na obnovljiv recept mora bolnik vedno poročati lekarniškemu farmacevtu o morebitnih zapletih, oziroma, če je bolnik začel z uporabo novega zdravila ali drugega izdelka za ohranjanje in varovanje zdravja. Lekarniški farmacevt ob vsaki izdaji oceni ali lahko ponovno izda zdravilo na obnovljiv recept.
Zdravila na obnovljivi recept mora zavarovanec prvič dvigniti v lekarni v prvem mesecu od predpisa zdravila. Naslednjo količino zdravila lahko zavarovanec dvigne najprej en mesec dni pred tem, ko mu glede na izdano količino zmanjka zdravila. Obnovljivi recept velja največ eno leto od predpisa.
Obnovljivi recepti so se v Sloveniji uvedli leta 2009 in sicer za predpisovanje hormonske kontracepcije, od poleti 2011 pa se lahko predpisujejo tudi za določene kronične bolnike.
- posebni zdravniški recept
Posebni zdravniški recept je na uradno veljavnem receptnem obrazcu napisan zdravniški recept, ki se izdaja v dveh izvodih, pri čemer mora biti na drugem izvodu označba “kopija“. Na njem mora biti navedena zaporedna številka iz uradno pečatene knjige evidenc o izdanih receptih, ki jo vodijo zdravniki in lekarne, ki takšna zdravila izdajajo. Med zdravila, ki se izdajajo na posebni zdravniški recept, se razvrščena zdravila, ki vsebujejo narkotične snovi, določene psihotropne snovi ali snovi s posebnimi lastnostmi, zaradi katerih uvrstitev v to skupino pomeni previdnostni ukrep. Bolnik oziroma oseba, ki dvigne zdravilo, predpisano na posebni zdravniški recept, mora pokazati osebni dokument. Podatke o osebi, ki dvigne zdravilo, se v lekarni vpiše na hrbtno stran recepta ter v posebno uradno pečatno knjigo evidenc o izdaji teh zdravil.
Zdravila na ta recept mora bolnik dvigniti v lekarni najkasneje 5 dni od predpisa recepta.
- zdravniški recept s posebnim režimom izdaje
Zdravila, ki se izdajajo na zdravniški recept, določen s posebnim režimom izdaje so namenjena izključno za uporabo na določenih specializiranih področjih.
- beli recept
Beli, samoplačniški recept, se uporablja v primerih:
- če bolnik obišče t.i. samoplačniško ambulanto, ki nima koncesije za delo v okviru javne zdravstvene službe;
- če zdravnik predpiše zdravilo, ki ni razvrščeno na listo zdravil;
- če zdravnik predpiše zdravilo, razvrščeno na listo, vendar niso izpolnjeni pogoji omejitve predpisovanja;
- če bolnik recepte ali zdravila izgubi ali pa jih je pozabil doma ob odhodu na dopust;
- če bolnik obišče službo za nujno medicinsko pomoč, vendar ni šlo za nujno stanje;
- če mora bolnik po zdravilo v tujino.
Za zdravila, predpisana na beli recept, bolnik ne more uveljavljati povračila stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je mogoče le izjemoma, kadar gre za zdravila za zdravljenje tistih bolezni, ki jih ni mogoče dobiti v Sloveniji in nimajo primerne zamenjave.
Osebni zdravnik ne more ‘prepisati’ zdravila z belega recepta na zeleni recept. Za tveganje plačil za zdravila na bele recepte je mogoče skleniti nadstandardno zdravstveno zavarovanje.
Zdravila predpisana na beli recept lahko bolnik dvigne najkasneje v enem mesecu od predpisa recepta.
Vloga lekarniškega farmacevta pri izdaji zdravil na recept
Zdravila, ki se izdajajo le na recept, se lahko izdajajo samo v lekarnah. Izdati jih sme le magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom. Vsako zdravilo, ki pride v lekarno, je kakovostno, varno in učinkovito, kar zagotavljajo proizvajalci zdravil, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke ter lekarne z ustrezno preskrbo in shranjevanjem zdravil v lekarni ter nasvetom ob izdaji zdravila.
V lekarni farmacevt ob izdaji zdravila poda nasvet o pravilnem jemanju zdravil. Svetuje o pravilnem odmerjanju, najprimernejši razporeditvi dnevnega jemanje zdravil glede na lastnosti zdravil in način bolnikovega življenja, opozori na vpliv hrane na zdravilo ter morebitno neželeno medsebojno delovanje zdravil. V lekarni dobite tudi nasvet o sočasni uporabi zdravil, predpisanih na recept, in zdravil ter drugih izdelkov, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Lekarniški farmacevt lahko s pomočjo bolnikove kartice zavarovanja tudi dostopa v t.i. on-line dostop do podatkov o vseh zdravilih, ki so bolniku predpisana iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Na ta način želimo v postopkih zdravljenja z zdravili zagotoviti visoko varnost bolnikov, ki zaradi sodobnih terapevtskih pristopov uporabljajo vedno več zdravil, in obenem zagotoviti pooblaščenim zdravnikom in farmacevtom pomembne informacije za kakovostno predpisovanje in izdajanje zdravil.
Kdaj lahko lekarniški farmacevt na recept izda medsebojno zamenljivo zdravilo?
Osnova za medsebojno zamenljivost zdravil temelji na konceptu bistvene podobnosti inovativnih in generičnih zdravil. Ker bistveno podobnost generičnega in inovativnega zdravila potrdi ustrezen državni organ, in jih s sklepom uvrsti v seznam medsebojno zamenljivih zdravil, lahko prepisovalec (zdravnik) in izdajatelj (farmacevt) zdravili medsebojno zamenjata z namenom, da dosežeta optimalni klinični, humanistični in ekonomski izid. Na osnovi študij je namreč mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, da sta učinkovitost in varnost inovativnih in generičnih zdravil enaki. Zato ni pomembno, s katerim od bistveno podobnih zdravil začnemo zdravljenje. Pomembneje je, da v primeru, da pride do zamenjave, le-ta vključuje tako zdravnika kot tudi lekarniškega farmacevta, bolnik kot končni uporabnik pa je deležen strokovne razlage o umestnosti opravljene zamenjave.
Datum priprave informacije: Junij, 2017