Gorenjske lekarne

Vsako zdravilo ima poleg svojega želenega, pričakovanega in koristnega učinka tudi neželene učinke. Neželeni učinki zdravila so običajno znani in pričakovani neželeni učinki pri normalni uporabi zdravila, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih in se lahko izrazijo pri posameznikih v različnih jakostih. Pomembno je, da je bolnik seznanjen z možnimi neželenimi učinki zdravila, ki ga uporablja, in ima navodilo, kako ukrepati, če nastopijo. Neželeni učinki zdravil sodijo med najpogostejše vzroke za nesodelovanje bolnikov s predpisanim načinom zdravljenja, za samovoljno spreminjanje odmerka ali za samovoljno prekinitev zdravljenja z zdravili ter so pogosti vzrok sprejema v bolnišnico.


Vloga bolnika pri neželenih učinkih zdravil

• Pomembno je bolnikovo zavedanje, da lahko vsako zdravilo povzroči neželene učinke, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih in se izrazijo pri posameznikih v različnih jakostih.
• Bolnik naj se pouči o možnih neželenih učinkih zdravil. Glavne informacije za pravilno in varno uporabo zdravila podata že zdravnik ob predpisovanju in farmacevt ob izdaji zdravila v lekarni. 
• Bolnik mora natančno prebrati tudi priloženo navodilo za uporabo in se v primeru vprašanj in dvomov, povezanih z uporabo zdravila, posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. 
• Bolnik naj bo posebej pozoren pri prvem jemanju zdravila, pri spremembi odmerka ali ukinitvi zdravila.
• Neželeni učinki so velikokrat blagi in po določenem času izginejo. Čeprav so lahko moteči, naj bolnik ne preneha z jemanjem zdravila, ampak se posvetuje z zdravnikom ali s farmacevtom. Pogosto se lahko s spremembo odmerka, načinom jemanja ali s spremembo zdravila izognemo ali zmanjšamo neželeni učinek. 
• Bolnik naj se o opaženih neželenih učinkih posvetuje z zdravnikom in s farmacevtom. 
• Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če bolnik opazi katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v priloženem navodilu, mora o tem obvestiti svojega zdravnika ali farmacevta.
• V primeru nastopa hudega neželenega učinka je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
• Bolnik naj pozna imena svojih zdravil ter ima narejen seznam zdravil in drugih izdelkov, ki jih uporablja za ohranjanje in varovanje zdravja. Tak seznam naj ima bolnik vedno s seboj.
• Tudi ko se bolnik odloči za samozdravljenje blažjih zdravstvenih težav in uporabo zdravila, dosegljivega brez recepta, naj vedno pove, ali uporablja zdravila predpisana na recept. Zdravstvene težave so lahko povezane z uporabo zdravila. Poleg tega se prepreči neželeno medsebojno delovanje zdravil, predpisanih na recept in zdravil, ki so dosegljiva brez recepta. Enako velja za uporabo prehranskih dopolnil.

Kdaj govorimo o neželenih učinkih zdravil?
Neželeni učinek zdravila je škodljiva in nenamerna reakcija, do katere lahko pride pri odmerkih, ki se pri ljudeh ali živalih običajno uporabljajo za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni ali za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spremembo fiziološke funkcije. Gre torej za neželene učinke, ki se pojavijo pri normalni uporabi zdravila, ki je skladna z glavnimi značilnostmi zdravila. Neželeni učinki zdravila so običajno znani in pričakovani neželeni učinki, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih in se lahko izrazijo pri posameznikih v različnih jakostih. O resnem neželenem učinku zdravila govorimo, ko nastopi neželena reakcija, katerega posledica je smrt, neposredna življenjska ogroženost, invalidnost, sprejem in obravnava v bolnišnici, podaljšanje zdravljenje v bolnišnici ali prirojena napaka ob rojstvu. Poleg pričakovanih lahko nastopi tudi nepričakovani neželeni učinek zdravila, ki pa je neželeni škodljivi učinek, čigar narava, resnost ali posledice niso v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila.

Zakaj nastopijo neželeni učinki zdravil?
Neželeni učinek zdravila je lahko posledica delovanja zdravil. Na primer zaradi manj ciljnega (selektivnega) delovanja zdravila na različnih receptorjih in encimih, ki pa niso samo v bolnem organu temveč tudi v drugih organih, kar pa se pokaže kot neželeno delovanje zdravila. Neželeni učinki lahko nastopijo tudi zaradi spremenjenega izločanja zdravil iz telesa pri boleznih ledvic in/ali jeter ali so posledica bolnikove starosti in genetike. Med pomembnejše vzroke za nastop neželenih učinkov sodijo neželena medsebojna delovanja zdravil. Neželeni učinki zdravila so lahko povezani s preobčutljivostjo za zdravilo.

Večje tveganje za nastop neželenih učinkov zdravil je pri starostnikih, otrocih, zelo bolnih s številnimi boleznimi in z veliko predpisanimi zdravili ter pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter in ledvic. Povečano tveganje je tudi pri uporabi določenih zdravil.

Nekateri primeri neželenih učinkov

• Prebavne motnje, ki se kažejo kot slabost, bruhanje, driska, zaprtje so najpogostejši neželeni učinki, vendar so običajno prehodne narave in izzvenijo.
• Preobčutljivostne reakcije na zdravilo se pokažejo v obliki izpuščaja, srbenja in rdečine.
• Zmanjšana sposobnost upravljanja vozil in strojev, ko zdravila zmanjšajo pozornost, povzročijo zaspanost, upočasnijo hitrost odziva in nadzor dogajanja, motnje vida in/ali sluha, vrtoglavico.
• Neželeno medsebojno delovanje zdravil in posledično spremenjeno delovanje zdravil. Nekateri primeri:
  • Nevarnost zanositve ob sočasni uporabi peroralnih kontraceptivov in antibiotika. 
  • Večje tveganje za krvavitev v prebavilih ob sočasni uporabi acetilsalicilne kisline in nesteroidnih protivnetnih zdravil. 
  • Izraziteje zmanjšana psihofizična sposobnost ob sočasni uporabi pomirjeval in močnih analgetikov.

Sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil
V fazi pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom se opravi številne klinične raziskave, s katerimi se potrdi kakovost, varnost in učinkovitost zdravila. Še tako skrbne klinične raziskave novega zdravila pred pridobitvijo dovoljenja za promet pa ne morejo odkriti redkejših in nenavadnih neželenih učinkov zdravil, ki se pokažejo šele, ko je zdravilo v najširši uporabi, ko ga uporabljajo bolniki z različnimi sočasnimi drugimi boleznimi in zdravili ter v okoliščinah, v katerih zdravilo sploh ni bilo ali pa ni bilo dovolj preskušeno. Prav zato se varnost zdravila skrbno spremlja tudi po pridobitvi dovoljenja za promet, še zlasti v prvih letih po prihodu na tržišče. Vzpostavljen je poseben sistem, t.i. farmakovigilanca, ki zajema odkrivanje, poročanje, zbiranje in strokovno vzročno-posledično analiziranje neželenih učinkov in zbiranje drugih podatkov, pomembnih za varno uporabo zdravil. Na osnovi teh ukrepov se oblikujejo tudi ustrezni ukrepi, katerih namen je varnejša uporaba zdravil. Na primer spremenijo se področja uporabe, dodajo se področja, kjer se zdravilo ne sme uporabiti, dopolnijo se podatki o previdnostnih ukrepih, neželenem medsebojnem delovanju, napotki pri zastrupitvah, navodila za varnejšo uporabo med nosečnostjo in glede upravljanja vozil in strojev.

Farmakoinformativna služba
Februar 2011