Gorenjske lekarne

Ponaredki zdravil so v svetu čedalje večji problem. Ponaredki niso le tablete, kapsule in druge peroralne oblike, pač pa so to vse bolj pogosto tudi injekcije, infuzije, raztopine in podobno. Izjemno težko jih je odkriti, ker so skoraj identični originalom in je za odkrivanje tovrstnih ponaredkov potrebna podrobnejša analiza. Znani so podatki, da so pri uporabi ponarejenih zdravil že bili odkriti primeri smrti ali trajnih poškodb bolnikov.

Po WHO definiciji je ponarejeno zdravilo namerno in zavajajoče označeno glede istovetnosti in/ali izvora. Ponarejanje se lahko nanaša na originatorska in generična zdravila. Vključujejo lahko izdelke s pravimi sestavinami, brez aktivnih učinkovin, s premajhno količino učinkovin, s ponarejeno ovojnino…
V pravnem smislu je ponarejeno zdravilo izdelal nekdo drug in ne izvorni proizvajalec, tako da je brez pravic kopiral ali posnemal izdelek z namenom prevare ali goljufije, da nato trži kopirano zdravilo namesto originalnega zdravila.

Problematika ponarejenih zdravil obstaja v državah v razvoju in tudi v razvitih državah, vendar je znano, da je več ponarejanja v revnih državah. Največ jih odkrijejo v Rusiji, na Kitajskem, v Koreji, pa tudi v ZDA in Nemčiji. Resnični obseg problematike ni poznan, ker je ponarejanje po naravi nevidna dejavnost in jo je težko zaznati in proučevati. Prav tako še ni bila izpeljana globalna študija o razsežnosti ponarejenih zdravil. K temu zagotovo prispeva tudi dejstvo, da ne obstaja skupna definicija, saj se definicije ponarejenih zdravil med posameznimi državami razlikujejo. Ugotavlja pa se, da mnoga farmacevtska podjetja in vlade posameznih držav nerade objavljajo podatke o problemih z zdravili zdravstvenim delavcem in javnosti, očitno zaradi prepričanja, da bi taka objava škodila prodaji njihovih blagovnih znamk v hudi konkurenci.

Ponarejena zdravila lahko škodijo bolniku na individulanem in socialnem nivoju. Npr. uporaba spremenjenih učinkovin ali izostanek zdravljenja lahko škodi posamezniku. Posledice so lahko nepričakovani neželeni učinki, toksičnost, anafilaksija, neučinkovitost zdravila in cepiv…To hkrati lahko tudi predstavlja tveganje za javno zdravje, npr zaradi povečanja prenosa bolezni ali zaradi razvoja odpornosti na antibiotike, viruse… ob uporabi neučinkovitih antibiotikov ali cepiv.

Ponarejena zdravila prizadenejo tudi proizvajalce, saj poleg izgube prihodkov in zaupanja v njihova zdravila povzročajo zamudne in drage množične odpoklice ter zahtevajo uporabo dragih varovalnih tehnologij, da bi tako bolnikom zagotovili varna zdravila.

Rešitev za zaščito javnega zdravja vključuje prizadevanja za ohranjanje celovitosti preskrbovalnega kanala: proizvajalec – prodajalec na veliko – lekarna – bolnik. Proizvajalci in farmacevti v veledrogerijah ter lekarnah morajo biti vedno pripravljeni z novimi idejami in metodami za odstranitev in/ali preprečevanje pojava ponarejenih zdravil na svetovnem trgu. Bolniki pa se morajo zavedati pomena mesta preskrbe z zdravili.


Kje naj se torej bolnik preskrbi z zdravili?

V klasični lekarni?

Lekarne so še vedno nedvomno vir preskrbe z zdravili, ki s svojim pristopom od zdravila k bolniku ponujajo čedalje več sodobnih informacij in preskrbo z zdravili, ki je nadzirana, varna in uporabniku prijazna. Natančen vpogled in s tem nadzor nad vsemi pomembnimi faktorji ob izdaji zdravila omogoča le osebna komunikacija med farmacevtom in bolnikom, pa tudi med farmacevtom in zdravnikom. Možnost individualnega vpliva na obnašanje bolnika ter vstopanja v reševanje njegovih težav, ki jih farmacevt prepozna tudi skozi njegovo neverbalno komunikacijo, je ena izmed največjih prednosti klasične zunanje lekarne. Tudi pri izdaji zdravil brez recepta ima svetovanje o njihovi uporabi in možnost neposrednega pridobivanja dodatnih informacij ter odgovorov na vprašanja, ki se bolniku trenutno porajajo v zvezi z boleznijo in uporabo določenega zdravila velik pomen za varnost in učinkovitost terapije.

V lekarni na spletu?
Da, toda v kakšni?

Splet je tudi za lekarno ena izmed najpomembnejših novih tehnoloških možnosti zadnjega desetletja. S prilagajanjem novim tehnologijam, ki jih bolniki uporabljajo tako za preskrbo z izdelki, kot tudi za pridobivanje informacij, bo namreč lekarna lahko tudi dolgoročno delovala v skladu s poslanstvom, kakovostno oskrbo ljudi s preverjenimi, varnimi in učinkovitimi zdravili ter svetovanjem o njihovi pravilni uporabi. Spletna lekarna naj bi ustrezala vsem zakonskim zahtevam, ki jih mora izpolnjevati tudi klasična lekarna.

Preko drugih sodobnih virov preskrbe z zdravili?

Internet omogoča enostaven dostop tudi do nekaterih zdravil. Vendar pa je te prodajne poti težko nadzorovati, ponudniki niso vedno lekarne, težko je nadzorovati verodostojnost ponudnika in prepoznati kakovost izdelka. Pogosto je razlog predvsem ekonomski.
Največja prednost spletne trgovine je prihranek časa, ki je v neposredni zvezi z dostavo kupljenih izdelkov na dom in včasih nižja cena izdelkov.
Nakupovanje preko spleta je enostavno in hitro, uporabnik lahko nakup opravi, ne da bi mu bilo treba zapustiti stanovanje. Pri tem pa mora biti izdelek, ki ga namerava kupiti, uporabniku dobro znan že od prej ali pa kako drugače nedvoumno in izčrpno definiran, saj je sicer lahko nakup preko spleta tvegan. Prednosti, ki jih bolniku lahko ponudi oskrba z zdravili preko spleta, so prav zato precej omejene. Kljub zelo strogim zahtevam, ki jih morajo upoštevati proizvajalci zdravil glede označevanja, je bolnik v primeru nakupa zdravila preko spleta prikrajšan za prej navedene prednosti, ki jih nudi osebni stik s farmacevtom. Poleg tega pa je, po izkušnjah, ki jih imajo v tujini, kakovost zdravil, ki jih preko spleta prodajajo neverificirane ustanove, lahko vprašljiva, kar močno povečuje tveganje pri njihovi uporabi.

Farmakoinformativna služba
Gorenjske lekarne