Gorenjske lekarne

Domovina navadne ajde - Fagopyrum esculentum - je centralna Azija in Sibirija, šele v poznem srednjem veku so jo prinesli tudi v Evropo. Je enoletna rastlina, visoka 15-60 cm, steblo je običajno rdeče obarvano, cvetovi so rožnato-rdeči ali beli.

Ajdo uvrščamo v družino dresnovk (Polygonaceae), kamor prištevamo tudi kislice in dresni. Ker ne spada med žita ali trave, je ajdova moka primerna dietna hrana za bolnike s celiakijo, ki ne prenesejo žit.

V zdravilne namene uporabljamo zel navadne ajde - Fagopyri herba - liste in cvetove naberemo v času cvetenja in jih posušimo.
Čas nabiranja droge je zelo pomemben, saj vsebnost rutozida, ki je glavna učinkovina, narašča do časa cvetenja. Nato začne padati in se do dozoritve plodov močno zniža.
Pomemben dejavnik je tudi količina sončne svetlobe - rastline, ki rastejo na soncu, vsebujejo več rutozida kot tiste, ki rastejo v senci. Sončna svetloba vpliva tudi na dnevno nihanje vsebnosti rutozida - le-ta narašča do večera, čez noč pa spet pade.
Tudi neustrezen postopek sušenja (npr. predolg čas sušenja, prenizke temperature) lahko bistveno zmanjša vsebnost rutozida. Najmanjša izguba rutozida je pri 20-40 minutnem sušenju pri temperaturi 105-135°C. Ob skrbnem sušenju, ki ga izvedemo takoj po žetvi, se vsebnost rutozida ohrani skozi daljši čas - poročajo, da shranjevanje 6 mesecev in dlje ni povzročilo nobene izgube rutozida.

Zdravilne učinkovine in delovanje

Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida; listi vsebujejo do 8%, cvetovi pa do 4% rutozida. Ta učinkovina je poleg drugih flavonoidov (kvercitrin, hiperozid) v največji meri odgovorna za farmakološke učinke zeli ajde.

Flavonoidi so znani naravni antioksidanti, imajo pa tudi ugodne učinke na ožilje.

Rutozid zmanjšuje preveliko prepustnost kapilar in povečuje mikrocirkulacijo - pretok krvi v kapilarah. Posledica krepitve kapilar je preprečevanje edemov, izboljšajo se znaki venskega popuščanja.

Mesto delovanja je kapilarni endotelij - notranja plast žilne stene, kjer rutozid deluje kot zaviralec hialuronidaze. Ta encim razgrajuje hialuronsko kislino, ki skrbi za uravnavanje prepustnosti žilne stene. Koncentracija hialuronidaze se poveča pri vnetnih procesih - žilna stena postane ohlapna in prepustna, posledica je nabiranje vode v tkivu oz. edemi.

Tudi v poskusih na živalih je rutozid zmanjšal oz. preprečil nastanek umetno povzročenih edemov.

Poleg venskega popuščanja so ugodni učinki na krepitev kapilar zaželeni tudi pri drugih bolezenskih stanjih npr. pri diabetični retinopatiji, hemoroidih …

Izvedenih je bilo tudi nekaj kliničnih študij:

• V študiji na bolnikih z motnjami krvnega obtoka je po 6 tedenskem jemanju pripravka zeli ajde prišlo do izboljšanja znakov glede na oceno bolnika (bolečina, krči, otekle noge) in glede na rezultate fizikalnih meritev (npr. elastičnost, zmanjšan obsega edema)
   
• Klinična študija, v kateri so bolniki s kroničnim venskim popuščanjem 12 tednov pili čaj iz zeli ajde, je pokazala značilno izboljšanje stanja - zmanjša nastajanje edemov (zmanjšanje volumna stopal in spodnjega dela nog, kapilarne prepustnosti in premera obeh femoralnih ven) brez opaženih neželenih učinkov.
   
• Tudi rezultati druge klinične študije z 12-tedenskim zdravljenjem bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem s kombinacijo flavonoida trokserutina in zeli ajde v obliki tablet so bili dobri: zmanjšanje edema v spodnjem delu nog, izboljšanje kliničnih znakov in dobro prenašanje.

Področja uporabe

V ljudski medicini se zel ajde že dolgo uporablja kot tonik za vene in kapilare. Ljudsko uporabo danes podpirajo tudi farmakološke in klinične raziskave. Na podlagi rezultatov teh raziskav lahko priporočamo pripravke zeli ajde pri lajšanju težav zaradi kroničnega venskega popuščanja oz. krčnih žil, kot so utrujene, težke noge, bolečine, krči v mečih.

Pripravke zeli ajde uporabljamo notranje - največkrat v obliki zdravilnega čaja: pripravimo poparek, tako da prelijemo eno do dve čajni žlički zeli ajde s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut; pijemo tri do štiri skodelice čaja dnevno skozi daljše časovno obdobje.

Predvsem v tujini obstajajo tudi pripravki v obliki kapsul, tablet ali tekočih izvlečkov.

Poleg zeli ajde so pri zdravljenju oz. preprečevanju težav pri krčnih žilah učinkovite tudi naslednje rastlinske droge:

• seme divjega kostanja (Hippocastani semen) in korenika bodeče lobodike (Rusci aculeati rhizoma) - vsebujeta saponine
• zel medene detelje (Meliloti herba), plodovi citrusov, listi vinske trte (Vitis viniferae folium) - enako kot zel ajde vsebujejo flavonoide

Zdravljenje z rastlinskimi zdravili predstavlja le enega od ukrepov pri zdravljenju krčnih žil. Današnji pristop je celosten - glede na stopnjo težav zajema operativne metode (zaprtje obolelih globokih žil venskega sistema ali njihova odstranitev), sklerozacijo (zlepljanje stene prizadetih površinskih ven s pomočjo injiciranih zdravil) in zdravljenje z zdravili. Velikega pomena so tudi naslednji ukrepi:

• uporaba kompresijskih nogavic
• izogibanje dolgotrajnemu stanju in sedenju, nošenju visokih pet 
• fizična aktivnost - primerni športi (npr. tek, kolesarjenje, plavanje), posebne vaje za odpravljanje venskih zastojev (stoja na prstih, raztezanje mišic meč, "vožnja kolesa")
• knajpanje
• pravilna prehrana
• zmanjšanje telesne mase (če je potrebno).

Opozorila

Za pripravke zeli navadne ajde ni poročil o neželenih učinkih. Tudi posebna opozorila niso potrebna.

Pogosto omenjena alergija na ajdo se ne nanaša na rastlinsko drogo, ampak na ajdovo moko in njene izdelke.

Že več stoletij pa je poznan fagopirizem - bolezen pri živalih (krave, koze, ovce …), ki se pojavi ob zaužitju velike količine sveže, cvetoče rastline ob hkratni izpostavljenosti sončni svetlobi. Znaki so nemir, praskanje, vnetni procesi na manj ali neporaščenih delih telesa (npr. gobec, ušesa, očesne veke). Vzrok za fagopirizem so naftodiantronski derivati (protofagopirin, fagopirin) v cvetovih ajde, ki povzročajo fotosenzitizacijo - preobčutljivost na svetlobo. Podoben pojav poznamo tudi pri šentjanževki pod imenom hipericizem. Fagopirizem danes nima večjega pomena, saj cvetočo zel ajde le redko uporabljamo kot živalsko hrano. Nevarnost za pojav fagopirizma pri ljudeh ne obstaja, ker so terapevtski odmerki zeli ajde veliko nižji, pa tudi fagopirin zaradi slabe topnosti ne prehaja v vodni izvleček.
 

Literaturni viri:
1. Mlinarič A: Največ flavonoidov je v cvetovih, Herbika 2000 oktober: 14-15
2. Reiss B: Beim Venenleiden rechtzeitig handeln, Zeitschrift für Phytotherapie 2003; 6: 296-297
3. Galle-Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000: 38-39
4. Hänsel R, Keller K, Rimpler H, Schneider G: Hagers Handbuch, 5 Drogen E-O, Springer Verlag, Berlin, 1993: 137-140

Datum priprave informacije: april 2004