
Zeleni čaj je zaradi svoje aromatičnosti, poživljajočega delovanja in zdravilnih učinkov ena najbolj priljubljenih pijač.
V zadnjem času pa je v središču zanimanja tudi zaradi rezultatov znanstvenih raziskav - predvsem epidemioloških študij, ki kažejo na znatno zmanjšano pojavnost bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka pri ljudeh, ki redno uživajo večje količine čaja.
Pravi čaji
Pravi čaji so vsi čaji, ki jih pridobivamo iz rastline z imenom čajevec (lat. Camellia sinensis, staro ime je Thea sinensis).
Oba - zeleni in črni čaj - sta prava čaja, razlikujeta pa se v načinu predelave listov čajevca.
Različna imena, ki jih uporabljamo za prave čaje, so nam lahko v pomoč pri razbiranju izvora in kakovosti oz. vrste čaja:
· država (kitajski, cejlonski, indonezijski, ruski, indijski čaj …) ali pokrajina (darjeeling, assam, dimbula …), iz katere izvira čaj
· stopnja ali velikost listov rastline - flowery pekoe, pekoe, souchong, broken orange pekoe …
· način proizvodnega procesa - fermentirani (črni) čaj, nefermentirani (zeleni) čaj, polfermentirani (oolong ali pouchong - rdeči) čaj

Čajevec spada v družino čajevk (Theaceae) - to so drevesa ali grmi z velikimi, lepimi in močno dišečimi cvetovi. Čajevec je rastlina, za katero je značilna visoka odpornost na sušo in mraz. Je zimzelen, bogato razvejan grm, ki v divjini lahko doseže velikost drevesa. Pri gojenju zadržujejo njegovo rast na velikosti grma, z namenom lažjega obiranja listov.
Kakovost čaja je odvisna od izvora in starosti listov (najboljši so mladi poganjki, sledijo mlajši in nato starejši listi) ter od njihove začetne predelave. Obirajo najmlajše liste - pekoe (še neodprt zgornji list - vršiček) in dva sosednja lista. Najkakovostnejši je čaj, ki vsebuje samo pekoe liste.

Največ čaja pridelajo v Kitajski, Japonski, Indoneziji, Vietnamu, Indiji, Rusiji in Šrilanki. Pokrajina Assam v severovzhodni Indiji pa je največje področje na svetu, kjer gojijo čaj. V Aziji je čaj kot napitek znan že več kot 3000 let. Najprej so za pripravo napitka uporabljali sveže liste, nato pa so jih začeli sušiti oziroma toplotno obdelovati.
Na zahodu je najbolj priljubljen črni čaj, katerega delež v svetovni proizvodnji je 78%, medtem ko delež zelenega čaja znaša pb. 20%, oolong čaja pa 2%.
Razlika med zelenim in črnim čajem
Kot je že navedeno, se črni in zeleni čaj razlikujeta v načinu predelave listov čajevca - črni čaj je fermentiran, zeleni pa nefermentiran. Posledica različne predelave so razlike v sestavi, senzoričnih lastnostih (predvsem barva in vonj) in učinkih obeh vrst čaja.
· Črni čaj
Postopek predelave se imenuje fermentacija, kar je zavajajoč izraz, saj proces poteka s pomočjo celicam lastnih encimov in ne s pomočjo bakterij. Sveže obrane liste čajevca najprej pustijo oveneti, da izgubijo pb. tretjino vlage ter postanejo mehki in prožni za nadaljnjo predelavo.
Sledi zvijanje oz. valjanje listov v posebnih mlinih, kar povzroči pokanje celic in sprostitev encimov. Tako so omogočeni procesi fermentacije, ki so ključni za kakovost črnega čaja - pri 40°C in visoki relativni vlagi nekaj ur potekajo intenzivni procesi oksidacije. Med kompleksnimi encimskimi reakcijami je pomembna predvsem oksidacija polifenolnih spojin v visokomolekularne spojine (teaflavini, tearubigini), ki so odgovorne za rjavo do rdečkasto-rjavo obarvanje listov in značilno aromo čaja. Fermentacijo prekinejo s hitrim in previdnim sušenjem v sušilniku.
· Zeleni čaj
Sveže obrane liste čajevca takoj toplotno obdelajo (20 sekundno praženje pri 100°C ali obdelava z vročo paro). Ta postopek uniči encime v drogi in prepreči encimske spremembe. Sledi mehansko zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. Tako se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov čajevca.
Na sodobnih plantažah danes uporabljajo novejše postopke za pridelavo črnega in zelenega čaja. Danes je pb. 95% čajev na trgu pridelanih po t.i. CTC postopkih, ki bistveno skrajšajo čas predelave.
Učinki zelenega čaja
Najpomembnejše sestavine zelenega čaja so metilksantini (prevladuje kofein, manj je teobromina, teofilina) in polifenolne spojine oz. katehini.
Med anorganskimi solmi je zanimiva je visoka vsebnost fluorida (130-160 mg/kg). Aromo čaja določa eterično olje, ki vsebuje več kot 300 spojin.
· Metilksantini
Pravi čaj je znan predvsem po vsebnosti kofeina. V preteklosti so uporabljali izraz tein, a so kasneje ugotovili, da gre za isto spojino kot v kavi. Kofein uvrščamo v skupino spojin z imenom metilksantini - te spojine vsebujejo tudi listi mateja, semena guarane, kolovca in kakava. Učinki napitkov iz teh rastlin so dobro poznani - blago spodbujajo delovanje centralnega živčnega sistema in tako zvečajo budnost ter psihično aktivnost. Kljub nepredvidljivemu vplivu metilksantinov na krvni tlak se osebe z nizkim krvnim tlakom običajno počutijo bolje po pitju jutranje kave ali čaja.
Čeprav je vsebnost kofeina v kavnih zrnih manjša kot v listih čaja, vsebuje skodelica kave več kofeina kot skodelica čaja (Glej tabelo!). Vzrok je večja uporabljena količina kavnih zrn kot listov čaja in način priprave (kava - prevretek, čaj - poparek). Razlika pri pitju kave ali čaja je tudi v tem, da nastopi pri čaju poživljajoč učinek kofeina kasneje, je šibkejši in traja dlje časa kot pri kavi, saj je kofein v listih čajevca vezan na čreslovine in se v prebavilih iz njih počasi sprošča.
|
Rastlinski del
|
Vsebnost kofeina
|
Način priprave
|
Vsebnost kofeina na 100 ml
|
|
pražena kavna zrna
|
1-2 %
|
prevretek
|
pb. 100 mg
|
|
posušeni listi čajevca
|
2-5%
|
poparek
|
pb. 30-50 mg
|
· Polifenolne spojine
Zeleni čaj vsebuje 10-25% polifenolnih spojin, ki so odgovorne za dve vrsti delovanja zelenega čaja:
- Antidiaroični učinek
Tanini, ki jih zaužijemo v obliki zelenega ali črnega čaja, pomagajo pri driski.
- Preventivno delovanje pri raku in obolenjih srca in ožilja
Različne epidemiološke študije so pokazale, da redno uživanje zelenega čaja močno zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja in tudi rakavih bolezni. Osnova za te učinke je antioksidativno delovanje polifenolnih spojin, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Za proste radikale je znano, da imajo pomembno vlogo v razvoju različnih obolenj (rak, ateroskleroza) in tudi pri procesu staranja.
Na živalskih modelih in tudi pri ljudeh so dokazali, da polifenolne spojine poleg lastne aktivnosti verjetno spodbujajo tudi telesu lasten obrambni antioksidativni mehanizem, kar antioksidativne učinke še znatno poveča. Antioksidativne lastnosti zelenega čaja so verjetno odgovorne tudi za znižanje krvnih koncentracij škodljivega holesterola (LDL), zviša pa koristni holesterol (HDL).
Pri rakavih obolenjih pa so poleg antioksidativnih učinkov v raziskavah ugotovili tudi druge mehanizme delovanja. Učinkovine zelenega čaja zavirajo različne encime, ki so udeleženi pri nastanku tumorja (npr. encimi, udeleženi pri novotvorbi krvnih žil in nastanku metastaz), vplivajo pa tudi na izražanje genov, ki so odgovorni za popravljanje napak oz. pomanjkljivosti v uravnavanju celičnih procesov.
Izvedenih je bilo več epidemioloških in kliničnih študij:
Na Japonskem so izvedli študijo na 8500 ljudeh, ki je trajala 11 let, dnevno pa so spili več kot 10 skodelic zelenega čaja (primerjalna skupina manj kot tri skodelice). Ugotovili so pomembno zmanjšanje tveganje raka - preprečevalni učinek je bil največji pri tumorjih pljuč, črevesja in jeter. Tudi nastop tumorjev je bil časovno premaknjen - pri moških za 3,2 leti, pri ženskah pa za 6,2 leti. Zmanjšano je tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Rezultati so pokazali, da živijo osebe, ki redno uživajo večje količine zelenega čaja, 4,5 let dlje od ostalih oseb.
Uživanje čaja ima pozitivne učinke tudi pri že obolelih osebah - pri Japonkah z rakom na prsih (stadij I-II) je pitje več kot 5 skodelic čaja dnevno zmanjšalo stopnjo ponovitev bolezni za 16,7% 7 let po diagnozi. Pri 24,3% bolnicah, ki so spile manj kot 5 skodelic čaja dnevno, pa so tumorji nastopili ponovno.
Ob sprejemanju zaključkov izvedenih raziskav je potrebna previdnost, saj je redno pitje zelenega čaja pogosto povezano s hkratnim zdravim načinom življenja. Velik del študij je bil izveden v azijskih državah, kjer tudi specifične prehranjevalne navade lahko prispevajo k tem učinkom. Vendar pa ugotovitve teh študij podpirajo tudi številne raziskave na živalskih modelih in celičnih kulturah.
Zaenkrat velja, da ob upoštevanju zdravega načina življenja redno pitje 7 skodelic zelenega čaja dnevno lahko zmanjša in časovno zakasni kronična degenerativna obolenja.
V primerjavi z zelenim čajem ima črni čaj manjši pomen pri preventivi rakavih obolenj ter bolezni srca in ožilja, saj vsebuje veliko manj polifenolnih spojin oz. katehinov, ker se le-ti med fermentacijo pretvorijo v kompleksnejše spojine - teaflavine in tearubigine, ki jih v zelenem čaju ni. Zeleni čaj vsebuje 10-25% katehinov, v črnem čaju pa ostane po procesu fermentacije le še tretjina katehinov.
Način priprave čaja
Zeleni čaj pripravimo kot poparek. Enako velja za črni čaj.
Glede na namen uporabe je čas ekstrakcije oz. izluževanja 2-10 minut:
· za poživljajoč učinek naj stoji 2 minuti; pijemo nekaj skodelic dnevno
· kot podporno zdravljenje pri driski naj poparek stoji 10 minut (po nekaterih podatkih 15-20 minut, da se sprosti čim več taninov, kar pa poveča trpek okus); pijemo skodelico 2-3 krat dnevno.
Kofein se v vroči vodi hitro raztopi, z daljšo ekstrakcijo pa prehaja v raztopino več taninov, s katerimi se povečuje antidiaroični učinek. Tudi za antioksidativno delovanje je pomemben čas ekstrakcije - testi so pokazali, da antioksidativna aktivnost postopno narašča prvih 7 minutah, nato pa pride do nasičenja in se ne spreminja več.
Opozorila
Pitje pravega čaja lahko le redko povzroči stranske učinke, predvsem pri osebah z občutljivim želodcem. Pri pogostem pitju večjih količin čaja se lahko pojavi povečano izločanje želodčne kisline, razdražen želodec, zmanjšanje apetita, zaprtje ali diareja. Tem stranskim učinkom se lahko izognemo, če pijemo čaj z dodatkom mleka - mleko zmanjša učinek taninov in klorgenske kisline, ki sta glavna povzročitelja navedenih stranskih učinkov.
Nosečnice naj se izogibajo pripravkov s kofeinom oz. naj ga ne zaužijejo več kot 300 mg na dan (5 skodelic čaja). Tudi doječe matere naj se pitja pravega čaja izogibajo, saj zaradi vsebnosti kofeina dojenčki lahko trpijo za motnjami spanja.
Med galenskimi izdelki, ki jih izdelujemo v Galenskem laboratoriju Gorenjskih lekarn, je tudi Zeleni čaj.
Literaturni viri:
1. Netsch M, Kreuter MH: Der grüne Tee (Camellia sinensis), Zeitschrift für Phytotherapie 2003; 24: 197-202
2. Ögüt B: Krebsprävention durch grünen Tee, Zeitschrift für Phytotherapie 2002; 6: 289-290
3. Simčič M: Več flavonoidov kot v kavi, Herbika 2001 april:24-28
4. Schulz V, Hänsel R, Tyler V E: Rational Phytotherapy - A Physicians' Guide to Herbal Medicine, Springer, Berlin, 2001: 233-234
5. Bisset N, Wichtl M: Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals, 2. izdaja, Medpharm Scientific Publishers Stuttgart, 2001:490-492
6. PDR for Herbal Medicines, Medicinal Economics Company, Montvale, 1998: 710-711
7. MARTINDALE 2003 (CD), Pharmaceutical Press 2003
Datum priprave informacije: januar 2004