Demenca ali pozabljivost?
Kaj je demenca?
Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Nastop bolezni je postopen, najpomembnejši zgodnji simptomi so pozabljivost, predvsem težave s kratkoročnim spominom, kasneje se pojavijo še motnje govora, orientacije, slabša se zmožnost učenja novih stvari, pridružijo se vedenjske motnje. Pri demenci gre torej za upad intelektualnih in spominskih sposobnosti – propadanje osebnosti. Vsako pozabljanje še ni demenca! O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (60% vseh demenc), njena pogostnost s starostjo strmo narašča.
Prepoznavanje prvih znakov demence in diagnoza
Starostne spremembe, ki so normalne:
- slabši epizodični spomin (torej spomin na pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili)
- zelo malo prizdet semantični spomin (splošno znanje, večina šolskega znanja, vse kar se naučimo o svetu okoli sebe)
- povsem ohranjen postopkovni spomin (spomin za veščine oziroma gibe, ki smo se jih naučili in so sedaj popolnoma avtomatizirani-oblačenje, obedovanje, umivanje, kolesarjenje, vožnja avtomobila...
S starostjo upada predvsem hitrost, ne pa toliko moč intelektualnega funkcioniranja.
Starostne spremembe, ki niso normalne:
- oseba se izgubi v znanem okolju,
- oseba ne more več slediti usmeritvam, navodilom, receptom…,
- oseba pove isto zgodbo več kot 2-krat, ne da bi se tega spomnila,
- oseba vpraša enako vprašanje več kot 2-krat,
- oseba izgubi interes za pogovor, druženje, higieno, ne zanimajo jo druge osebe.
Pomembno je, da se oseba (ali bližnji sorodnik) ob prepoznavi prvih znakov demence obrne na osebnega zdravnika, ta pa ga lahko napoti k specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru. Po postavitvi diagnoze se uvede ustrezno zdravljenje.
Zdravila za zdravljenje demence
Zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni ter vsaj za nekaj časa upočasnijo napredovanje bolezni oziroma začasno izboljšajo stanje, vendar bolezni ne morejo ozdraviti.
Pri blagi do zmerni obliki bolezni se priporoča katero od zdravil, ki zmanjšajo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholinesterazo (donepezil, rivastigmin in galantamin). Zdravljenje se običajno začne postopno, saj na ta način zmanjšamo možnost pojava neželenih učinkov. Pri zaviralcih encima acetilholinesteraze so med najpogostejšimi neželenimi učinki opazili težave v prebavnem traktu (izgubo apetita, slabost, bruhanje in drisko), manj pogosto pride do glavobolov, vrtoglavice, utrujenosti in nespečnosti. Najbolj nevaren neželeni učinek je zmanjšanje srčnega utripa (bradikardija). Pojav neželenih učinkov na prebavila lahko pri določenih zdravilih zmanjšamo na ta način, da jih pacient zaužije po obroku hrane. Pri napredovali bolezni ali neprenašanju prej omenjenih zdravil zdravnik običajno predpiše memantin. Neželeni učinki memantina so blažji in manj pogosti.
Zdravila za zdravljenje demence so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah (tableta, kapsula, transdermalni obliž, peroralna raztopina). Orodisperzibilne tablete se raztopijo v ustih in so tako kot peroralne raztopine namenjene bolnikom, ki imajo težave pri požiranju. Transdermalni obliži se nalepijo na čist neporaščen del kože ter so namenjeni bolnikom, ki peroralne oblike težje prenašajo, saj imajo obliži praviloma manj neželenih učinkov na prebavni trakt. Pri uporabi obližev lahko na koži pride do reakcij na mestu apliciranja, ki so običajno blage. Pri menjavi obližev morajo biti bolniki pozorni, da pred namestitvijo novega, vedno odstranijo predhodni obliž, ter novega obliža ne nameščajo na isti predel kože v roku 14 dni. Pri farmacevtskih oblikah s podaljšanim sproščanjem je potrebno upoštevati, da se praviloma tablet ne lomi ali drobi ter kapsul ne odpira. V nasprotnem primeru se bo najverjetneje učinek zmanjšal oziroma je večja verjetnost za pojav neželenih učinkov.
Demenco lahko spremljajo tudi drugi vedenjski simptomi, kot so vznemirjenost, depresija, halucinacije… Takrat zdravnik za zdravljenje teh simptomov predpiše še druga zdravila (antidepresivi, antipsihotiki in pomirjevala).
Zdravila in dementni bolnik v domačem okolju
Za optimalen učinek zdravila je potrebno, da ga bolnik redno uporablja, kar je zaradi narave same bolezni pri bolnikih z demenco še posebej težko zagotoviti. Bolniki si lahko pomagajo z opomniki (aplikacije na mobilnem telefonu), dnevniki, dozirniki zdravil… Z napredovanjem bolezni pa bo nujno, da se v zdravljenje vključijo tudi najbližji.
Bolniki, ki imajo poleg demence tudi kašno drugo kronično bolezen (povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, astmo ali KOPB, jemljejo zdravila proti strjevanju krvi…) morajo še posebej natančno spremljati jemanje svojih zdravil. Zaradi izpuščenih odmerkov ali pomotoma vzetih večjih količin zdravil lahko pride do resnih zdravstvenih težav.
V kolikor imate težave pri jemanju zdravil oziroma skrbite za osebo z demenco svetujemo, da se v lekarni dogovorite za osebni posvet s farmacevtom kjer boste izvedeli vse, kar morate vedeti zdravilih. Za lažjo evidenco jemanja zdravil vam v lekarni lahko pripravimo tudi osebno kartico zdravil.
Datum priprave informacije: Avgust, 2019