Gubice in gube
Vse se začne in konča pri koži. V sodobnem svetu, kjer videz igra precejšnjo vlogo, ji posvečamo čedalje več pozornosti. In prav je tako, konec koncev gre za največji človekov organ. Skupaj z organizmom se stara tudi koža in pojavljati se začnejo gubice in gube. Nekateri jih s ponosom kažejo, kot simbol zrelosti in izkušenj, spet drugi pa jih poskušajo zgladiti in ohraniti mladosten videz. Da bi razumeli, zakaj prihaja z leti do sprememb na koži, moramo poznati njeno strukturo.
Struktura kože
Kožo sestavljajo trije med seboj po strukturi in funkciji precej različni sloji.
Epidermis ali vrhnjica je najbolj zunanja, vodoodporna plast, ki nas ščiti pred zunanjimi dejavniki, vdorom bakterij in virusov.
Usnjica je vezivno tkivo, ki ga prepletajo limfatične in krvne žile, odgovorne za preskrbo s hranili in kisikom, ter živčevje s številnimi receptorji za dotik, pritisk, toploto, mraz in bolečino. Poleg naštetega se v usnjici nahajajo še žleze lojnice in znojnice ter lasni mešički. Za videz kože pa so najpomembnejša kolagenska in elastinska vlakna ter celice, ki so zadolžene za njihovo tvorbo (fibroblasti).
Tretji, najgloblji sloj kože, pravzaprav ne tvori več kože, kar nakazuje že samo ime – podkožje, pač pa je povezava med zgornjimi plastmi ter kostmi in mišicami.
Staranje kože
Mladosten videz zaznamuje navlažena, mehka in voljna koža brez gub in gubic. Pri starajoči se koži se njene naloge počasi zmanjšujejo. Spremenijo se biokemična sestava in porazdelitev lipidov (maščob), proteinov ter vsebnost naravnih vlažilnih faktorjev v koži. Tako lojnice kot znojnice proizvajajo manj izločkov. Koži zato primanjkuje snovi za izgradnjo hidrolipidnega (vodno-maščobnega) zaščitnega sloja in dovolj kislega plašča.
Tudi snovi, ki so sposobne vezati vodo, je vse manj. Kadar je taka koža izpostavljena nizki vlažnosti okolja in je hidratacija iz globljih plasti nezadostna, postane le-ta suha zaradi prekomerne izgube vode. Stara koža je tako manj elastična, zaradi suhosti postaja vse tanjša, bolj hrapava, postopoma se začne luščiti in rdeti, daje občutek zategovanja, pojavijo se površinske gubice in postane vse bolj občutljiva.
Značilnost zrele kože je tudi neenakomerna pigmentacija, pojavijo se starostne pege in zmanjša se njena obrambna sposobnost. Potencialni alergeni, mikroorganizmi in druge škodljive snovi lažje vdrejo v kožo, povzročajo alergije, infekcije, ekceme, srbenje in vnetja. Taka koža potrebuje posebej intenzivno nego, ki lahko omili posledice pomanjkanja vode in lipidov.
Kozmetični izdelki, ki vsebujejo snovi z vlažilnim delovanjem, so sposobni vezati vodo iz ozračja, zadržijo pa tudi vlago, ki prehaja iz globljih plasti kože. Najpomembnejši vlažilci so glicerol, propilenglikol in drugi glikoli, hialuronska kislina ter sorbitol. Le-ti delujejo na površini kože. Poleg teh se uporabljajo še drugi, saj gre razvoj negovalnih kozmetičnih izdelkov z namenom vlaženja kože v smer uporabe snovi, ki so v koži fiziološko prisotne in predstavljajo naravni vlažilni faktor (NMF – ang. Natural moisturizing factor). Takšne snovi so sečnina, mlečna kislina, natrijev laktat in natrijeva sol pirolidonkarboksilne kisline. Maksimalni vlažilni učinek lahko dosežemo s kombinacijo lipidov, s katerimi nadomestimo koži lastne lipide, ter vode in vlažilcev, ki povečajo vlažnost kože od zunaj. Kozmetičnim izdelkom so pogosto dodani tudi antioksidanti (vitamini A, C, E in beta karoten). Ti v kombinaciji z UV zaščitnimi faktorji pomembno upočasnijo staranje kože, ki ga povzročajo dejavniki iz okolja.
V zadnjem času je precej slišati o hialuronski kislini in kolagenu, zato si bomo podrobneje ogledali ti dve sestavini kozmetičnih izdelkov.
Hialuronska kislina
Hialuronska kislina, poznana tudi pod imenom natrijev hialuronat ali hialuronan, je naraven biopolimer, ki ima številne pomembne biološke funkcije. Ena izmed najpomembnejših bioloških funkcij hialuronske kisline je zadrževanje vode. Ima sposobnost vezave vlage iz zraka in tudi zadrževanja vlage v koži, le-to pa kožo ohranja mlado, mehko in hidratirano. Sodeluje pri nastanku kolagena in elastina, ki koži dajeta mladosten izgled, sijaj in elastičnost.
S staranjem se metabolizem in lastnosti hialuronske kisline spremenijo. Naše telo jo proizvaja v vedno manjših količinah. Upad se pojavi že nekje po 20. letu, po 40. letu pa postane še bolj izrazit. Takrat koža začne izgubljati svojo elastičnost, izgleda suha, groba in začnejo se pojavljati prve gube.
Hialuronska kislina v kozmetičnih izdelkih tako lahko pomaga pri ohranjanju vlažnosti in s tem napetosti kože tudi v zrelejših letih.
Kolagen
Kolagen je velika, v vodi netopna beljakovinska molekula. Najdemo ga v številnih tkivih telesa, kot so kosti, vezi, gladke mišice, žile, lasje, nohti, vezivno tkivo in koža. Nudi oporo, tkivu daje moč in skupaj z elastinom elastičnost. V usnjici predstavlja mrežo, ki nudi oporo za novo nastale celice ter sodeluje pri obnovi in menjavi odmrlih celic kože. V mladosti je proizvodnja kolagena stalna, a se začne zmanjševati okoli 40. leta, najbolj občuten upad pa je viden pri ženskah po menopavzi. Tako je pri starosti 60 let proizvodnja kolagena minimalna. Pomanjkanje se odrazi v tanjši, ohlapnejši koži, pojavijo se gube, lasje postanejo brez življenja, kite in vezi postanejo manj elastične, sklepi pa bolj trdi.
Zaradi vpliva na videz kože je kozmetična industrija videla potencial v molekuli, ki bi koži vrnila mladosten videz in zgladila gube. Na žalost je molekula kolagena prevelika, da bi lahko prehajala skozi kožo. Prehod skozi vrhnjico v usnjico, kjer naj bi deloval, je nemogoč. Kljub temu, da deluje le na površini kože, blagodejno vpliva na našo kožo, verjetno prek vezave vode, tako kot drugi vlažilci. Koža postane ponovno hidratirana in bolj voljna.
Datum priprave informacije: December, 2015