Koliko zares vemo o antibiotikih?
Antibiotiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb ljudi, živali in tudi rastlin. Na bakterije delujejo tako, da jih ubijejo ali preprečijo njihovo rast. Obstaja več skupin antibiotikov, ki se med sabo razlikujejo po kemijski sestavi in protibakterijskem delovanju, zato ni vsak antibiotik primeren za zdravljenje vseh vrst okužb.
Ali ste vedeli,
- da so vsi antibiotiki (mazila, kapljice, sirupi, tablete) dosegljivi le na zdravniški recept?
- da je antibiotična zdravila potrebno prevzeti v lekarni v 3 dneh od predpisa recepta?
Učinkovita in varna uporaba antibiotikov
Prvo pravilo ob uporabi antibiotikov je, naj jih jemlje le oseba, ki ima antibiotike predpisane na zdravniški recept. Antibiotikov nikoli ne »posojamo« drugim osebam, čeprav imajo podobne težave. Obstaja velika verjetnost, da jim antibiotik ne bo pomagal, lahko pa jim celo škodi. Z zdravljenjem je potrebno pričeti čim prej, zato je tudi veljavnost recepta antibiotičnega zdravila 3 dni od predpisa zdravnika.
V lekarni pozorno prisluhnite navodilom farmacevta ob izdaji zdravila. Upoštevati je potrebno čas trajanja zdravljenja, ki ga je določil zdravnik. Zdravljenja se ne sme opustiti prej, četudi nimate več simptomov bolezni in je počutje dobro. Antibiotik je potrebno jemati tako pogosto kot veleva navodilo zdravnika in farmacevta. Jemljite jih natančno na uro. Po določenem številu ur je namreč koncentracija antibiotika v telesu lahko premajhna, da bi zavrla razrast bakterij, ki se zelo hitro razmnožujejo.
Antibiotike vedno vzemite s kozarcem vode. Posamezne oblike tablet se lahko predhodno raztopi v vodi ali ustih. V lekarni vam bomo ob izdaji antibiotika razložili tudi vpliv hrane na posamezen antibiotik. Hrana namreč lahko vpliva na prehod zdravila v krvni obtok, od katerega je odvisna tudi učinkovitost. V določenih primerih lahko jemanje antibiotika skupaj s hrano zmanjša neželene učinke, povezane s prebavili. Upoštevati je potrebno tudi ustrezen način shranjevanja za posamezno zdravilo.
Najpogostejši neželeni učinki ob uporabi antibiotikov so prebavne težave (driska, slabost, bruhanje), zato v lekarni ob jemanju antibiotikov pogosto svetujemo probiotike. Precej redkejše so preobčutljivostne reakcije, vendar jih je potrebno obravnavati resno. Ob nenadnem začetku bolezni (v minutah ali urah), ko je prizadeta koža ali sluznice (npr. srbenje, rdečica, otekanje ustnic ali jezika) in so prizadeta tudi dihala (oteženo dihanje, piskajoči šumi ob dihanju) ali pride do nenadnega padca tlaka, je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Neustrezna uporaba lahko vodi v odpornost bakterij proti antibiotikom
O odpornosti ali rezistenci bakterij proti antibiotikom govorimo takrat, ko nekateri antibiotiki izgubijo svojo moč - sposobnost uničiti ali preprečiti rast bakterij. Čeprav je odpornost bakterij proti antibiotikom naraven pojav, ki nastane zaradi mutacij genov bakterij, lahko čezmerna in neustrezna uporaba antibiotikov pospešuje nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje. Antibiotiki lahko niso več učinkoviti pri določenih bakterijskih okužbah. Zdravljenje težjih okužb je tako daljše, bolj zapleteno in povzroča številne zaplete ali celo smrt. Antibiotike zato nikoli ne uporabljamo po nepotrebnem, na primer proti virusnim okužbam (večina prehladov in gripa). Poskrbimo tudi za ostanke neporabljenih antibiotikov, ki jih odvržemo med odpadna zdravila v lekarni ali v zbirnih centrih.
Farmacevtski slovarček
ANTIBIOTIK - snov, ki zavira razmnoževanje drugih mikroorganizmov ali jih uničuje in se uporablja za zdravljenje bakterijskih okužb
PROBIOTIK - mikroorganizem, njegov del ali produkt, katerega uživanje naj bi imelo koristne učinke na zdravje
REZISTENCA – odpornost mikroorganizmov (npr. bakterij) na določena protimikrobna zdravila (npr. antibiotike)
Datum priprave informacije: December, 2022