Slez, navadni; ajbiš
Althaea officinalis
Družina: Slezenovke (Malvaceae)
Uporaba: lajšanje suhega kašlja, blage prebavne težave, vnetja kože in srbečice
Uporabni deli: korenina (radix), listi (folium), cvetovi (flos)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Navadni slez je od 60 – 200 cm visoka trajnica z vretenasto, močno razraščeno belo korenino. Steblo je pokončno. Sivi listi so kratkopecljati, debeli in na obeh straneh mehko dlakavi. Rastlina cveti od junija do avgusta in ima do 5 cm široke bele ali rahlo rožnate cvetove, ki poganjajo na vrhu stebla iz listnih pazduh. Raste v toplejših in nižjih predelih po vlažnih travnikih, grmovnatih predelih, ob potokih in pašnikih. Plod je suh, glavičast, sestavljen iz 10 do 18 enosemenskih plodičev.
Uporabni deli rastline
Za lajšanje težav suhega kašlja ter pri razdraženi in vneti ustni sluznici se najpogosteje uporabljata suha korenina (Slezove korenine zdravilni čaj, Slezov sirup) in listi (Ajbiš zdravilni čaj). Korenino uporabljamo tudi pri razdraženi želodčni sluznici ter za pripravo mazil za uporabo na koži ter za pripravo tekočine za izpiranje ust. Listi sleza se uporabljajo tudi pri zdravljenju vnetega mehurja in pogostega uriniranja. Z zmečkanimi svežimi cvetovi ali s toplim poparkom posušenih cvetov se blaži vnete dele kože. Korenine nabiramo v jeseni, saj je takrat količina sluzi največja. Liste in cvetove nabiramo v juliju in avgustu.
Nosilci učinka
Slezove korenine vsebujejo do 35 % odstotkov sluzi, ki med procesom hidrolize razpadejo na glukozo in ksilozo. Vsebujejo tudi veliko škroba, pektinov, saharoze, flavonskih glikozidov, aminokislin, maščobnega olja, jabolčne kisline, čreslovin in fosforja. Največ sluzi se v korenini nahaja po cvetenju (jeseni in pozimi). V listih je tudi nekaj eteričnega olja. V cvetovih in listih je sluzi bistveno manj (do 9%).
Sluzi predstavljajo kisli polisaharidi - galakturonoramnani, nevtralni glukani in nevtralni arabinogalaktani. Našteti polisaharidi prenesejo temperature od 40 do 60 °C in so nestabilni na sončni svetlobi. Delujejo tako, da v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem ščitijo pred draženjem ter posledično blažijo suh kašelj. Na kožo delujejo pomirjujoče, jo mehčajo, da postane gladka in prožna. Rahlo blažijo tudi močno srbenje. Primerni pa so za tudi za nego suhe kože.
Kompleksni polisaharidi, ki jih vsebuje slez, spodbujajo imunski sistem, delujejo protivnetno ter znižajo raven sladkorja v krvi.
Flavonoidi, ki jih vsebujejo slezove korenine, imajo ugoden vpliv na hipertenzijo, srčno-žilne motnje, hiperholesterolemijo, vnetje, sladkorno bolezen, astmo, alergije, rakave in revmatične bolezni, imajo pa antioksidativni učinek. Kot antioksidanti delujejo pri vnetnih procesih. Protivnetni učinek se kaže kot posledica njihovega vpletanja v metabolizem arahidonske kisline, ki posledično preprečuje nastanek prostaglandinov.
Raba v ljudski medicini
Droga izvira iz kultur na Madžarskem, v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Pri nas jo najpogosteje najdemo na Štajerskem in v Prekmurju, vendar pa jo zaradi njenih izrednih zdravilnih učinkov najdemo skorajda na vsakem vrtu po Sloveniji.
Uporaba korenine sleza je v ljudski medicini mnogostranska. Blažilno deluje na sluznico in jo zavaruje pred škodljivimi vplivi, zato je uporabna pri vseh boleznih, ki jo prizadenejo. Pripravki iz korenine pomagajo pri povišani želodčni kislini, peptičnih razjedah in vnetju želodčne sluznice. S toplim poparkom iz listov, v ljudski medicini, zdravijo vnetja mehurja in težave s pogostim uriniranje. Blaži vneta in razdražena tkiva in pomaga pri suhem kašlju, bronhialni astmi, bronhialnem katarju in vnetju poprsnice. Z zmečkanimi svežimi cvetovi ali toplim poparkom posušenih cvetov blažijo vnete dele kože. Iz korenin pripravljajo mazilo za ture in ognojke ter tekočino za spiranje ust proti vnetjem v ustni votlini. Olupljeno korenino dajejo ponekod za žvečenje dojenčkom, ko jim izraščajo zobje. Pomaga pa tudi pri opeklinah in vnetih očesnih robovih (ječmenu).
Slezov čaj lahko tudi grgramo ali pa ga uporabljamo kot nosne kapljice za male otroke.
Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, srbečici, suhi koži otrok z nevrodermatitisom in pri srbenju kože v starosti, lahko pa tudi pri zlati žili. Obkladek z nastrganimi in pogretimi slezovimi koreninami, ki ga položimo na predel mehurja, naj bi odpravil boleče uriniranje. Čaj iz plodov velja za zdravilo proti ledvičnim kamnom. Sveže zmečkane liste pa lahko položimo na kožo ranjeno s piki žuželk.
Raba v farmaciji
V farmaciji se korenina sleza uporablja lokalno na koži in sluznicah. Sluzi naredijo tanko zaščitno plast na površini sluznice in tako blažijo vnetja ter pospešijo celjenje ran. Uporablja se za pomiritev suhega dražečega kašlja, ki je posledica razdražene, vnete ustne sluznice in žrela.
Uporaba pri odraslih
Pri suhem kašlju ter razdraženi in vneti sluznici ust in žrela se priporoča enkratni peroralni odmerek 0,5 do 3 g (polovica do 1 čajna žlička) rastinske droge (korenin) v obliki prelivka (hladnega vodnega macerata). Suhe korenine prelijemo s hladno vodo in pokrito pustimo stati 30 minut. Vmes večkrat premešamo in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo do petkrat na dan. Pri uporabi sirupa je za odrasle predpisana 1 velika žlica (15 ml) sirupa 3 do 4-krat dnevno. Maksimalni dnevni odmerek znaša 15 g rastlinske droge.
Pri razdraženi želodčni sluznici vzamemo 2 – 5 g (1 do 2 čajni žlički) rastlinske droge v obliki hladnega macerata do trikrat dnevno. Pred uporabo lahko čaj rahlo segrejemo.
Uporaba pri otrocih
Slezov sirup |
Macerat slezovih korenin |
||
starost |
odmerek |
starost |
odmerek |
>1 leto |
½ male žličke 3-4x dnevno |
3 do 5 let |
0.5 g do 1 g 3x dnevno |
1 do 5 let |
1 mala žlička 3-4x dnevno |
6 do 11 let |
0.5 g do 1.5 g 3x dnevno |
6 o 12 let |
2 mali žlički 3-4x dnevno |
11 + |
0.5 g do 3 g večkrat dnevno |
Sirup (tekoči ekstrakt navadnega sleza) se pri otrocih uporablja za lajšanje suhega, dražečega kašlja, ki spremlja vnetja zgornjih dihalnih poti ob prehladnih obolenjih. Otrokom, mlajšim od 1 leta damo ½ male žličke sirupa 3 do 4-krat dnevno. Otrokom, starim od 1 do 5 let damo 1 malo žličko sirupa 3 do 4-krat dnevno. Otrokom, starim od 6 do 12 let, damo 2 mali žlički 3 do 4-krat dnevno. Pri otrocih, mlajših od 4 let se o uporabi sirupa predhodno posvetujemo z zdravnikom.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti uporabe slezovih pripravkov , se njihovega uživanja, med nosečnostjo in dojenjem, brez zdravniškega posveta ne priporoča.
Interakcije in neželeni učinki
V literaturi ni podatkov o neželenih učinkih sleza. Čeprav nimamo kliničnih dokazov, bi lahko izvlečki navadnega sleza upočasnili prehod učinkovine iz prebavil. Zato se uživanje slezovih pripravkov priporoča vsaj nekaj ur pred zaužitjem drugih zdravil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Gre za tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora za navedeno področje uporabe, ki temelji izključno na podlagi dolgotrajnih izkušenj. Če se med uporabo zdravila znaki bolezni ne izboljšajo ali če se pojavijo neželeni učinki moramo nemudoma prenehati z jemanjem zdravila in se posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Pri zdravljenju suhega kašlja je poleg zdravil, ki zavirajo kašelj, pomemben tudi zadosten vnos tekočine.
Rastlinskih drog, ki vsebujejo sluzi ne smemo prevreti ali popariti. Pripravimo jih tako, da jih nekaj ur namakamo v hladni vodi (maceriramo, pripravimo macerat), ki ga lahko nato naknadno pogrejemo in pripravimo čaj.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 22.1.2018.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2000: 208-209.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 162 – 163.
- Chevallier Andrew. Enciklpedija zdravilnih rastlin. DZS, 1996: 163.
- Doljak B, Štrukelj B, Mlinarič A. Zdravila naravnega izvora in sodobna fitoterapija. Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo. 2003: 111.
- Jagodič B. Zdravilne zeli: najboljše blago za zdravo telo . Univerzitetna knjižnica Maribor: Slomškova založba, 2004:264-265.
- Saupe J. Naravni zdravnik. Slovenska knjiga, 1992: 181.
- Sweetman SC. Martindale The complete drug references-Pharmaceutical Press 2005: 1651-1652.
- European Medicines Agency.http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Herbal_monograph/2016/11/WC500215641.pdf.Dostop:22.1.2018.
Datum priprave informacije: Januar, 2018