Vitamin E

Vitamin E sodi med vitamine, ki so topni v maščobah in v telesu deluje kot antioksidant.

Splošno

Vitamin E ni le ena spojina, ampak skupina spojin. Poznamo osem naravnih oblik, ki imajo aktivnost vitamina E. To so štirje tokoferoli (α, β, γ in δ )in štirje tokotrienoli (α, β, γ in δ). Glede na njihovo kemijsko sestavo (število metilnih skupin na aromatskem obroču in razvejanost stranskih verig) se tokoferoli in tokotrienoli med seboj razlikujejo po jakosti delovanja. Najmočnejši antoksidant med njimi je α-tokoferol (ima 3 metilne skupine na aromatskem obroču). Vse oblike so pri sobni temperaturi viskozne, olju podobne tekočine, ki so skoraj netopne v vodi. Občutljive so na kisik in svetlobo.
Obstoj vitamina E so prvič pokazali leta 1922, ko sta ameriška znanstvenika Evans in Bishop ugotovila, da miši za normalno brejost potrebujejo do tedaj neznano snov. 16 let kasneje je Evans izoliral čisti vitamin E iz olja pšeničnih kalčkov.
α-tokoferol je najpogostejši in najpomembnejši med tokoferoli, saj predstavlja 90% vseh oblik vitamina E v živalskih tkivih in ima najmočneje izraženo farmakološko delovanje.

Vloga v telesu

Najpomembnejša biološka vloga vitamina E je antioksidativno delovanje. Je esencialen (nujno potreben) vitamin za optimalno delovanje imunskega sistema, prav tako za normalno delovanje živčevja. V večini celic se vitamin E nahaja v membranah. Deluje kot lovilec radikalov in preprečuje oksidativne poškodbe celičnih membran. S tem varuje celice in tkiva pred poškodbami.
Vitamin E povezujejo tudi z učinki na reproduktivni, mišični in krvotvorni sistem.

Motnje vnosa

Pomanjkanje vitamina E je praviloma redko, saj je v hrani široko zastopan. Prenizki vnosi so pogostejši pri otrocih, pri starejših odraslih in bolnikih z moteno absorpcijo maščob. Hipovitaminoza se lahko izrazi v obliki nevroloških motenj, motenj vida, oslabelosti mišic ali hemolitične anemije.
Hipervitaminoza nastane kot posledica uživanja velikih odmerkov vitamina E v obliki prehranskih dopolnil.

Prehranski viri

Vitamin E se nahaja v različnih vrstah hrane. Bogat vir so oreščki (arašidi in mandlji), rastlinska olja (olje pšeničnih in koruznih kalčkov ter sončnično olje) in sončnična semena. Najdemo ga tudi v jajcih in nekaterih mlečnih izdelkih (mleku in margarini).
Priporočen dnevni vnos vitamin E za odrasle je 12mg ekvivalentov α-tokoferola. Takšen vnos zadostimo, če dnevno zaužijemo na primer pest sušenih sončničnih semen, skodelico narezanih mandljev ali manjšo žlico olja pšeničnih kalčkov.
Vitamin E najdemo na trgu kot samostojno prehransko dopolnilo, pogosto pa tudi kot enega od vitaminov v multivitaminskih pripravkih.

Sinergistično delovanje antioksidantov iz hrane

Pozitivnih antioksidativnih učinkov na organizem ne moremo pripisati izključno vitaminu E, ampak predvsem sinergističnemu delovanju različnih antioksidativnih spojin iz hrane. V sadju in zelenjavi so te spojine prisotne kot kompleksne zmesi in splošno ter uveljavljeno dejstvo je, da redno uživanje mešane hrane, v katerih sta v večjih količinah prisotna tudi sadje in zelenjava, zmanjšuje oksidativno obremenitev organizma.

Vitamin E v kozmetičnih izdelkih za nego kože

Vitamin E je glavni lipofilni antioksidant v koži in ga najdemo v vseh njenih plasteh. Molekule vitamina E v celičnih membranah preprečujejo oksidacijo membranskih lipidov. Vitamin E zmanjšuje tudi poškodbe kože zaradi ultravijoličnega sevanja, gladi površino kože, povečuje navlaženost rožene plasti, zavira vnetja, spodbuja obnavljanje celic ter pospešuje celjenje ran.
Kozmetični izdelki za nego kože vsebujejo α-tokoferol in α-tokoferilacetat v koncentraciji do 5%. V izdelkih za vsakdanjo nego se svetujejo koncentracije med 1 in 3%.
Antioksidativno sposobnost α-tokoferola obnovi askorbinska kislina (vitamin C), zato je v kozmetičnih izdelkih smiselno kombinirati oba vitamina. Zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti vitamin E uporabljamo tudi za povečanje stabilnosti retinola (vitamina A).