Kakšna je razlika med slezom in slezenovcem. Kako se razlikujeta med seboj na videz ter uporabnost enega in drugega.
Gre za zdravilni rastlini, ki spadata v isto družino -Malvaceae (Slezenovke).
Navadni slez (Atthea officinalis L.), poznamo ga tudi pod imenom ajbiš, je od 60 – 200 cm visoka trajnica z vretenasto, močno razraščeno belo korenino. Steblo je pokončno. Sivi listi so kratkopecljati, debeli in na obeh straneh mehko dlakavi. Rastlina cveti od junija do avgusta in ima do 5 cm široke bele ali rahlo rožnate cvetove, ki poganjajo na vrhu stebla iz listnih pazduh. Raste v toplejših in nižjih predelih po vlažnih travnikih, grmovnatih predelih, ob potokih in pašnikih, zelo pogosto na Štajerskem in v Prekmurju.
Za lajšanje težav suhega kašlja ter pri razdraženi in vneti ustni sluznici se najpogosteje uporabljata suha korenina (Slezove korenine zdravilni čaj) in listi (Ajbiš zdravilni čaj). Korenino uporabljamo tudi pri razdraženi želodčni sluznici ter za pripravo mazil za uporabo na koži ter za pripravo tekočine za izpiranje ust. Listi sleza se uporabljajo tudi pri zdravljenju vnetega mehurja in pogostega uriniranja. Z zmečkanimi svežimi cvetovi ali s toplim poparkom posušenih cvetov se blaži vnete dele kože. Korenine nabiramo v jeseni, saj je takrat količina sluzi največja. Liste in cvetove nabiramo v juliju in avgustu.
Gozdni slezenovec (Malva Sylvestris L.) se uporablja, podobno kot slez, pri vnetjih ustne votline in žrela. Pomirja suh, dražeč kašelj. Poleg tega se uporablja tudi za vneto in razdraženo sluznico želodca in črevesja (Čaj za pomiritev želodca). Sluzi, prisotne v gozdnem slezenovcu, se uporabljajo za pomirjanje srbeče in vnete kože.
Gozdni slezenovec je razširjen po vsej Sloveniji, na pustih tleh, ob poteh, po zidovju, v močno gnojeni zemlji, po vrtovih, vinogradih... Gre za med 40 in 120 cm visoko rastlino, ki ima dlanasto deljene stebelne liste s petimi do sedmimi krpami. Cvetovi rastejo v zalistju in imajo 2 do 3 cm velike cvetne liste škrlatne barve s temnejšimi žilami. Uporabni deli so predvsem cvetovi in listi. Cvetove nabiramo med junijem in oktobrom. Sušimo jih v senci. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah. So skoraj brez vonja in imajo močno sluznat okus. Obstaja pa več vrst slezenovca, ki se jih med seboj dokaj težko loči. Kot zanimivost- običajno sprva vijolično obarvan čaj kasneje izgubi barvo.
V povezavah si lahko pogledate pripravo določenega čaja, saj je to zelo pomembno (npr. namakamo v hladni vodi, ne prevreti!). Pomembno je tudi pravilno časovno obdobje nabiranja (npr. korenine jeseni vsebujejo veliko več sluzi kot spomladi). Vedno imejte v mislih, nabiramo samo rastline, ki jih dobro poznamo!
Datum priprave informacije: Maj, 2019
Pripravil-a: Polona Gabrovšek, mag. farm.
V primeru dodatnih vprašanj ali nejasnosti prosimo, da nam ponovno pišete ali nas pokličite v Farmakoinformativno službo Gorenjskih lekarn na telefon: 04 20 16 133.
