Zanima me glede priprave macerata iz šentjanževke. Veliko je nasvetov, da naj bi se macerat pripravljalo na sobni temperaturi, zaradi olja, ki naj bi na soncu postalo žarko in imelo slabe učinke na kožo ob nanosu. Po drugi strani pa v senci pripravljen macerat ne dobi prave rdeče barve in se mi zdi, da tudi ni tako učinkovit. Kaj menite vi?

Tradicionalni postopek priprave šentjanževega olja vključuje nekajtedensko izpostavitev oljnega izvlečka sončni svetlobi. Le na soncu pripravljeno šentjanževo olje ima sijočo rubinasto rdečo barvo, medtem je olje, pripravljeno v temnem prostoru, medeno rjave barve. Rdečo barvo dajo olju spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe - to so razgradni produkti hipericinov, ki so ena od pomembnih sestavin cvetov šentjanževke, poleg hiperforina, eteričnega olja, flavonoidov …

Različne raziskave kažejo na protivnetne, protibakterijske in antioksidativne in druge lastnosti šentjanževega olja. Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da se v olju kljub tradicionalnemu načinu priprave ohranijo učinkovine ali pa so učinkoviti njihovi razgradni produkti, kar sicer še ni v celoti raziskano.

V nasprotju s pričakovanji je šentjanževo olje kljub izpostavitvi svetlobi in toploti v času priprave dokaj stabilno in ne postane žarko v kratkem času. Za obstojnost olja je odgovorna tako šentjanževka kot tudi olivno olje, saj oba vsebujeta snovi z antioksidativnim delovanjem, ki preprečujejo kvarjenje oziroma žarkost šentjanževega olja. Tudi maščobnokislinska sestava olivnega olja je ugodna v primerjavi z olji, ki vsebujejo visok delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kot so na primer šipkovo, laneno ali konopljino olje - predvidevamo, da bi s temi olji pripravljeno šentjanževo olje hitro postalo žarko.

Pri sami pripravi šentjanževega olja vam svetujemo, da zaključite z namakanjem cvetov takoj, ko se pojavi sijoča rdeča barva olja. Tako zagotovite, da se iz cvetov izlužijo hipericini in druge učinkovine, hkrati pa se izognete nepotrebnemu dolgotrajnemu izpostavljanju soncu.

Nekateri postopki sicer predpisujejo tudi pripravo šentjanževega olja brez izpostavljanja sončni svetlobi, vendar ni na voljo literaturnih podatkov o morebitnih boljših negovalnih oziroma zdravilnih lastnostih ali večji obstojnosti tega olja. Že različna barva obeh olj pa nam pove, da kemijska sestava ni enaka, kar je razumljivo, saj svetloba in toplota vplivata na vrsto in delež spojin, ki se izlužijo iz cvetov šentjanževke v olivno olje.

Seveda je najbolj učinkovito sveže pripravljeno olje. Da bi v čim večji meri upočasnili razgradnjo učinkovin oziroma čim dlje ohranili učinkovitost šentjanževega olja, je pomembno tudi pravilno shranjevanje na hladnem in temnem prostoru, na primer v steklenički iz rjavega stekla, ob čim manjši prisotnosti zraka v steklenički.

Datum priprave informacije: Julij, 2020
Pripravil-a: Tjaša Prevodnik, mag. farm., spec

V primeru dodatnih vprašanj ali nejasnosti prosimo, da nam ponovno pišete ali nas pokličite v Farmakoinformativno službo Gorenjskih lekarn na telefon: 04 20 16 133.