Zdravila in otroci - Vitamin D
Kaj je vitamin D
Vitamin D je v maščobi topen vitamin. Nahaja se v dveh oblikah: kot vitamin D2 (ergokalciferol), ki je prisoten v rastlinskih živilih in vitamin D3 (holekalciferol), ki ga najdemo v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se pod vplivom UVB žarkov iz provitamina lahko sintetizira tudi v koži in je edini vitamin, ki ga človeško telo v zadostni meri lahko proizvede samo.
Zakaj je vitamin D pomemben
Vitamin D je potreben za vzdrževanje ravnovesja kalcija in fosforja v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Vitamin D tako prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob in ima vlogo pri delovanju mišic in delitvi celic. Vitamin D ima lahko še druge pomembne funkcije kot sta npr. vloga pri regulaciji imunskega sistema in vloga pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.
Dnevne potrebe po vitaminu D
Priporočeni dnevni vnosi (PDV) ali referenčne vrednosti za vnos hranil predstavljajo količino hranila, za katero domnevamo, da pri skoraj vseh posameznikih v obravnavanih populacijskih skupinah omogoča njihovo polno storilnost in ščiti pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi okvarami. Ker se vitamin D deloma tvori tudi v človeškem telesu se prehranske potrebe spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi. Natančne potrebe je težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo.
Starostna |
PDV vitamina D v odsotnosti endogene sinteze (μg / dan) |
Dojenčki (od 0 do manj kot 12 mesecev) |
10 |
Otroci (od 1 do 15 let) |
20 |
Najstniki in odrasli (od 15 do manj kot 65 let) |
20 |
Odrasli (od 65 let) |
20 |
Nosečnice |
20 |
Doječe matere |
20 |
1 μg = 40 mednarodnih enot (IE); 1 IE = 0,025 µg 1 IE = 0,025 μg
Opomba: vrednosti podane upoštevajoč priporočila prehranskega združenja D-A-CH, ki ga zaradi geografske lege povzemamo tudi v Sloveniji
Za otroke od konca prvega tedna življenja do dopolnjenega 1. leta starosti je priporočeno dodajati 400 IE (10 μg) vitamina D dnevno, bodisi v obliki zdravila, ki ga običajno že v porodnišnici predpiše zdravnik ali v obliki prehranskih dopolnil, ki so na voljo v lekarnah. Pozorni moramo biti, da dodajamo vitamin D v predpisanih odmerkih in priporočenega dnevnega vnosa ne prekoračimo. Pri tem upoštevamo celokupni dnevni vnos vitamina D iz različnih virov. Odmerek vitamina D je enak za dojenčke, ki so dojeni, in dojenčke, ki se hranijo z adaptiranimi mlečnimi formulami.
Viri vitamina D
Najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so mastne ribe (sardine, losos, tuna), jetra, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki ter živila obogatena z vitaminom D. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne količine vitamina D.
Vitamin D si lahko sami zagotovimo z redno zmerno izpostavljenostjo soncu. V Sloveniji lahko dnevno potrebe po vitaminu D med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15- minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljani obraz in roke.
Vitamin D je v obliki prehranskih dopolnil za otroke na voljo tudi v lekarnah. Izdelki lahko vsebujejo sam vitamin D ali pa kombinacijo vitamina D3 in probiotika. Obstaja tudi zdravilo - kapljice z vitaminom D, ki ga na recept predpiše zdravnik.
Pomanjkanje vitamina D
Dojenčki in majhni otroci so še posebej izpostavljeni tveganju za pomanjkanje vitamina D, saj jih pozimi zaradi mraza ter poleti zaradi močnega sonca ščitimo pred sončnimi žarki. Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroča rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta, kosti se rade upognejo in lomijo, ter manjšo moč mišic.
Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D so izčrpanost ter bolečine v mišicah in kosteh. Zaradi pomanjkanja vitamina D so otroci lahko tudi bolj utrujeni, kar je lahko posledica oslabljenega imunskega sistema.
Dodajanje vitamina D
Vitamin D dodajamo pri otrocih in nedonošenčkih za preprečevanje rahitisa in za preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri malabsorpciji. Dodajamo ga tudi ko izpostavljanje sončni svetlobi ni možno (pozimi) ter kot dodatek k prehrani pri nosečnicah in doječih materah s povečanimi potrebami. Pri odraslih se uporablja za preprečevanje osteoporoze.
Prekomerni vnos vitamina D
Prekomerni vnos vitamina D ni možen s prekomerno izpostavljenostjo soncu, možen pa je z vnosom zdravil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D. Zato je potrebno vedno upoštevati skupni dnevni vnos vitamina D iz vseh prehranskih virov – hrana, obogatena živila, zdravila ter prehranska dopolnila. Znaki prevelikega odmerjanja se običajno pojavijo po nekajtedenskem ali nekajmesečnem uživanju velikih odmerkov. Prevelik vnos vitamina D se najpogosteje kaže s prebavnimi motnjami, kot so slabost, bruhanje, driska, pomanjkanje apetita. Drugi znaki, ki nakazujejo na prevelik vnos vitamina D so še suha usta in občutek žeje, utrujenost, zaspanost, razdražljivost, glavobol, srbečica, bolečine v kosteh in sklepih ter pogosto uriniranje.
Viri:
- http://www.nijz.si/sl/do-vitamina-d-z-zmernim-izpostavljanjem-soncu dostop 11.12.2017
- http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf dostop 11.12.2017
- Navodilo za uporabo in SmPC zdravila Plivit D3
- https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d dostop 11.12.2017
- http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/109-vitamin-d.html dostop 11.12.2017
- D_A_CH Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr Vitamin D, 1. Auflage, 4. korrigierter Nachdruck, 2012 http://www.dge.de/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=4&page=12 dostop 11.12.2017
Datum priprave informacije: December, 2017