Ajda, navadna
Fagopyrum esculentum
Družina: dresnovke (Polygonaceae)
Uporaba: zmanjševanje oteklih udov, pri krčnih žilah
Uporabni deli: zel (herba), plod (fructus)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Ajda izhaja iz osrednje Azije. Dokazano so jo gojili že Skiti v začetku železne dobe, njena uporaba pa se je močno razširila predvsem v srednjem veku. Uporabljali so jo v prehrani v obliki ajdove kaše in zmešano z drugimi mokami kot surovino za peko kruha. V zdravilstvu so jo uporabljali proti venoznim obolenjem in za preprečevanje poapnenja žil.
Ajda je od 15 do 60 cm visoka enoletna rastlina z rdečkastimi stebli. Listi so srčasti do puščičasti. Peclji so kratki. Cvetovi so v obliki majhnih socvetij. So bele, rdečkaste ali rdeče barve. Oprašujejo jo žuželke, še posebej čebele. Plodovi so črnikasti oreščki s tremi izrazitimi robovi.
Uporabni deli rastline
Ajdo najbolje poznamo v prehrani, kjer še posebno v zadnjem času pridobiva na pomenu, saj moko iz njenih plodov (fagopyri esculenti fructus) uporabljajo v dietni prehrani bolnikov s celiakijo.
V zdravilne namene se najpogosteje uporablja zel navadne ajde (fagopyri esculenti herba). Nabiramo jo v času cvetenja, saj je takrat količina rutina najvišja.
Nosilci učinka
V ajdi najdemo flavonoide, od katerih je najpomembnejši rutin, hiperozid in aglikon kvercetin, pa tudi galno, klorogensko in salicilno kislino ter fototoksični fagopirin.
Raba v ljudski medicini
Ajda se je kot zdravilna rastlina dolgo časa uporabljala samo v Angliji. Drugje so jo poznali zgolj kot hrano in je v medicinske namene niso uporabljali.
Raba v farmaciji
V farmaciji se posušena zel ajde najpogosteje uporablja pri bolnikih, ki trpijo za krčnimi žilami, otekanjem udov in njihovo slabo občutljivostjo.
Za to so v veliki meri zaslužni različni flavonoidi, ki zmanjšujejo lomljivost žil lasnic. Rutin in ostali flavonolni glikozidi zmanjšajo nabiranje vode v medceličnini in zmanjšujejo otekline. S tem se zmanjša vnetje, pa tudi občutek težkih, nemirnih nog in bolečin.
Zaradi omenjenega delovanja lahko ajdo uporabljajo ne le bolniki s krčnimi žilami, ampak tudi drugi bolniki s aterosklerotičnimi in diabetičnimi težavami.
Velika količina flavonoidov zmanjša nastanek prostih radikalov in stabilizira celične membrane.
Uporaba pri odraslih
Posušene zeli ajde se uporabljajo v obliki poparkov (Ajda zdravilni čaj). Pri tem uporabimo eno do dve čajni žlici zdrobljene posušene ajdove zeli in jo prelijemo s skodelico vroče vode. Na dan lahko zaužijemo do štiri skodelice tako pripravljenega poparka. Priporoča se pitje pripravka od 6 do 8 tednov, saj učinek nastopi šele po nekaj tednih vsakodnevnega pitja čaja ajdove zeli.
Uporaba pri otrocih
O uporabi zeli ajde pri otrocih ni veliko podatkov. To je verjetno delno posledica dejstva, da se ajda uporablja za lajšanje težav, ki so bolj značilne za starejšo populacijo, pri otrocih pa se pojavijo le redko in zahtevajo obravnavo pri zdravniku.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Podatkov o varnosti med nosečnostjo in dojenjem nimamo, zato se uživanje zdravilnih pripravkov v tem obdobju ne priporoča.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Pri uporabi visoko koncentriranih gotovih pripravkov iz posušene zeli ajde niso ugotovili nobenih stranskih učinkov ali medsebojnega delovanja z drugimi zdravili.
Nekateri ljudje so alergični na ajdo. Pri tem se alergija običajno nanaša na izdelke iz plodu ajde.. Pri uporabi zeli teh alergij niso zasledili.
Opozorila in nasveti farmacevta
Pri živalih, ki so zaužile večje količine sveže, cvetoče rastline, se je ob hkratni izpostavlenosti sončni svetlobi pojavil fagopirizem. Bolezen se kaže v obliki nemira, srbečice in vnetja na neporaščenih predelih telesa. V cvetovih ajde namreč najdemo naftodiantronske derivate (fagopirin, protofagopirin), ki povzročajo povečano občutljivost na sonce (fotosenzibilizacijo). Nevarnosti pri ljudeh praktično ni, saj so terapevtske količine prenizke za razvoj preobčutljivosti na sonce, hkrati pa fagopirin slabo prehaja v vodni izvleček.
Zanimivosti
Ajdo napačno uvrščamo med žita (botanično trave (Poaceae)). V resnici spada v družino dresnovk (Poygonaceae).
Literatura
- http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Opredelitev_izdelkov/opredelitev-izdelkov-rastline.pdf (dostopano 4.12.2015)
- Hensel W. Novi vodnik - Katera zdravilna rastlina je to?. Narava. 2014: 90
- Eppinger M, Hofmann H. Zdravilna zelišča - Enostavno in zanesljivo določanje. 2007: 80
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga. 2002: 102-103
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013: 205- 207
Datum priprave informacije: Maj, 2019