Bezeg, črni
Sambucus nigra L.
Družina: Kovačnikovke (Caprifoliaceae)
Uporaba: za lajšanje simptomov prehladnih obolenj
Uporabni deli: cvet (flos), plod (fructus)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Bezeg je od 3 do 7 m visok grm ali majhno drevo. Najdemo ga lahko povsod po Evropi, kjer običajno raste v svetlih gozdovih in živih mejah. Spoznamo ga po rumeno-belih, komaj 7 mm širokih cvetovih. Cvetovi so združeni v socvetja. Plodovi so črne barve. Listi so značilne koničaste oblike, neparno deljeni in enakomerno nazobčani. Cveti maja in junija, njegovi plodovi pa so zreli v avgustu in septembru.
Uporabni deli rastline
Pri bezgu najpogosteje uporabljamo cvetove. Uporaba plodov je redkejša. Skorje in korenin ne uporabljamo, njuna uporaba se celo odsvetuje.
Sveži cvetovi se uporabljajo za pripravo sokov in hrane. V ljudski medicini in farmaciji posušene cvetove uporabljamo za pripravo čajev (Čaj bezgovo cvetje) ter čajnih mešanic (Čaj pri prehladu).
Sveži zreli plodovi se v prehrani uporabljajo za pripravo sokov in marmelad. Posušeni zreli plodovi pa se uporabljajo podobno kot borovnice proti driski.
Nosilci učinka
Bezgovo cvetje vsebuje številne potencialne učinkovine. A do sedaj še niso ugotovili, katera oziroma katere učinkovine povzročajo glavne zdravilne učinke zdravila. Predvidevajo le, da flavonolni glikozidi in eterična olja skrbijo za prepoznaven okus in vonj, β-amirin deluje hepatoprotektivno, urzolna kislina pa je nosilec protivnetnega delovanja.
Raba v ljudski medicini
Posušeni bezgovi cvetovi se v ljudski medicini najpogosteje uporabljajo za lajšanje zgodnjih simptomov prehladnih obolenj. Pri bolnikih s povišano temperaturo povečajo potenje. Pri mokrem, produktivnem kašlju olajšajo izkašljevanje.
Raba v farmaciji
V farmaciji se bezgovo cvetje uporablja za pripravo čajev in čajnih mešanic, ki pospešijo potenje ter lajšajo simptome prehladnih obolenj. Taka uporaba temelji predvsem na podlagi dolgoletnih izkušenj.
Sodobne raziskave (predvsem na živalih) so v veliki meri potrdile tradicionalno uporabo. S kliničnimi študijami so sicer ugotovili, da pride do povečanega potenja samo pri bolnikih s povišano telesno temperaturo, medtem ko pri bolnikih brez povišane telesne temperature tega učinka niso opazili.
Prav tako so s pomočjo kliničnih študij dokazali tudi protivnetno, antibakterijsko in hepatoprotektivno učinkovitost bezgovega cvetja, a bi bilo za večjo zanesljivost rezultatov potrebno narediti še dodatne raziskave.
Uporaba pri odraslih
Odrasli lahko za lajšanje simptomov prehlada pijejo čajne napitke, ki jih pripravljajo kot poparke posušenih bezgovih cvetov. Pri tem naj ne užijejo več kot 2 do 4 grame cvetov trikrat na dan.
Uporaba pri otrocih
Uporaba čajev z bezgovim cvetjem zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni priporočljiva pri otrocih, mlajših od 12 let. V tradicionalni uporabi se sicer bezgovo cvetje pri otrocih uporablja v nižjih odmerkih kot je to priporočljivo za odrasle.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Uporaba čajev z bezgovim cvetjem zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni priporočljiva pri nosečnicah in doječih materah.
Interakcije in neželeni učinki
Bezeg vsebuje tanine, ki lahko vežejo železo in tako znižujejo vnos železa v organizem. Bolniki, ki uživajo dodatke železa, naj med obema pripravkoma naredijo vsaj dvourni presledek.
O neželenih učinkih pravilno pripravljenih pripravkov bezgovega cvetja, zaužitih v priporočenih odmerkih, ne poročajo.
Listi, lubje in korenine so strupeni. Sveži surovi plodovi lahko povzročijo slabost, bruhanje, drisko, mrzlico, omotičnost in krče.
Opozorila in nasveti farmacevta
Farmacevti opozarjamo na previdnost pri uporabi potilnih kur pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji. Prav tako naj bolniki v primeru, da prehladno obolenje traja dalj kot en teden oziroma se tekom jemanja bezgovih pripravkov celo poslabša, poiščejo ustrezno zdravniško pomoč.
Otrokom, nosečnicam in doječim materam uporabo odsvetujemo. Ostalim svetujemo, da pri uporabi črnega bezga poskrbite predvsem za pravilno pripravo rastline in uporabo le-te v priporočenih količinah.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 19-5-2020.
- Eppinger M, Hofmann H. Zdravilna zelišča - Enostavno in zanesljivo določanje. 2007: 76.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2015: 102-104.
- European Medicines Agency. Community Herbal Monograph on Sambucus nigra L., floss. http://www.emea.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/medicines/herbal/medicines/herbal_med_000063.jsp&mid=WC0b01ac058001fa1d. Dostop: 19-05-2020.
- McIntyre A. Herbal Treatment of Children. Elsevier Limited, 2005: 53 – 54.
- PDR for Herbal Medicines 4th edition. Thomson Helthcare Inc., 2007: 298.
- Bühring U, Ell-Beiser H, Girsch M. Heilpflanzen in derk Kinderheilkunde - Das Praxis-Lehrbuch. Sonntag Verlag. 2008: 80.
- Williamson E, Driver S, Baxter K. Stockley's Herbal Medicines Interactions. Pharmaceutical Press, 2009: 172.
Datum priprave informacije: Maj, 2020