Borovnica
Vaccinium myrtillus L.
Družina: Vresovke (Ericaceae)
Uporaba: driske, prebavne težave, vnetja v ustih in žrelu
Uporabni deli: plod (fructus), listi (folium)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Borovnica je grm, ki lahko zraste med 10 in 50 cm. Najdemo jo na gozdnih in močvirnatih tleh severne in osrednje Evrope. Njene mlade vejice so zelene barve. Listi so jajčaste oblike. Njihov rob je enakomerno drobno narezan. Cveti spomladi. Njeni cvetovi so zelenkaste barve in imajo pet venčnih listov. So posamični in veliki od 1 do 5 mm. Plod je kroglasta jagoda temnomodre barve in velika od 5 do 8 mm. Pogosto jo pokriva poprh. Dozorijo v juliju in avgustu.
Uporabni deli rastline
Pri borovnicah najpogosteje uporabljamo plodove, ki so lahko sveži ali posušeni. Uporabni so tudi posušeni listi, a se njihova uporaba odsvetuje.
Sveži plodovi borovnic se uporabljajo predvsem v prehrani. Običajno se uživajo kot sveže sadje, lahko pa iz njih tudi pripravljamo sokove. Zdravilni učinek nosijo posušeni plodovi, ki pomagajo pri težavah z akutno drisko. Iz njih pripravljamo čaje (zdravilni čaj Borovnice).
V ljudski medicini se uporabljajo tudi posušeni listi borovnice, najpogosteje v obliki čajnih mešanic. Te naj bi zniževale krvni sladkor in pomagale pri boleznih sečil. Uporaba mora biti kratkotrajna, saj vsebujejo snovi, ki lahko privedejo do zastrupitve jeter.
Nosilci učinka
Glavni nosilci učinka v posušenih plodovih borovnic so katehinske čreslovine, ki so delno vezane na barvila. Delujejo neposredno v črevesju in zavirajo peristaltiko ter delujejo protivnetno. Posušeni plodovi vsebujejo še flavonske glikozide, organske kisline, pektin, sladkor, vitamin C in β-karoten.
Listi vsebujejo čreslovine, flavonolne glikozide in hidrokinon, ki je človeku potencialno nevaren.
Raba v ljudski medicini
V farmaciji se posušeni plodovi borovnice uporabljajo za zdravljenja akutne, nespecifične driske. Imajo zaščitno delovanje na ožilje (vazoprotektivno delovanje) in zavirajo zatrdevanje žil (antisklerotično delovanje). Izvlečke posušenih plodov lahko uporabljamo tudi za blaženje lažjih vnetij sluznice in žrela. Ker izboljšajo prekrvavitev očesne mrežnice, jih uporabljamo tudi za izboljšanje ostrine vida.
V ljudski medicini se pogosto uporabljajo listi za zdravljenje sladkorne bolezni in pri vnetjih sečil. Taka uporaba pa je sedaj odsvetovana, saj obstajajo bolj učinkovita in manj strupena zdravila.
Raba v farmaciji
V farmaciji se posušeni plodovi borovnice uporabljajo za zdravljenja akutne, nespecifične driske. Imajo zaščitno delovanje na ožilje učinek in delujejo proti zatrdevanju le-teh. Izvlečke posušenih plodov lahko uporabljamo tudi za blaženje lažjih vnetij sluznice in žrela. Ker izboljšajo prekrvavitev mrežnice, jih uporabljamo tudi za izboljšanje ostrine vida.
Čeprav ljudska medicina uporablja posušene plodove za zdravljenje driske in le-ti veljajo za enega najbolj učinkovitih naravnih zdravil za tovrstne težave, pa kliničnih raziskav na tem področju še niso naredili. Rezultati raziskav na miših so pokazali izboljšanje kolitisa, tako da se v prihodnosti obetajo potrditve uporabe tudi na ljudeh.
Klinične raziskave na področju perifernih žilnih motenj in kroničnim venskim popuščanjem so ugotovile značilno izboljšanje stanja tako subjektivnih simptomov (bolečine v nogah, občutek težkih nog, zmanjšanje otekline) kot tudi izboljšanja stanja bolezni venskega popuščanja.
Vojaški piloti so med drugo svetovno vojno uživali pripravke iz borovnic, ki naj bi izboljšali ostrino vida, nočni vid in sposobnost prilaganja na spremembe svetlobe. Te učinke so po vojni potrdile tudi številne raziskave. Zavrgla pa jih je kontrolirana navzkrižna dvojno slepa raziskava na članih ameriške mornarice, kjer v obdobju treh tednov niso ugotovili izboljšanja ostrine ali občutljivosti nočnega vida.
Uporaba pri odraslih
Odraslim se ob težavah z drisko priporoča pitje čaja, pripravljenega iz posušenih plodov borovnice do 5-krat dnevno. En odmerek lahko vsebuje 1-2 žlički posušenih plodov, ki jih prelijemo s hladno vodo, nato zavremo in kuhamo še 10 minut ter jih še vroče precedimo.
Uporaba pri otrocih
Uporaba pri otrocih je dovoljena, a v manjših količinah. Otrokom, starim od 1-4 leta, lahko damo 1/4 odmerka odraslih, od 4-10 leta pa 1/3 odraslega odmerka. Čaj iz posušenih borovnic ni primeren za otroke, mlajše od 1 leta starosti. Starši naj se v tem primeru posvetujejo z zdravnikom.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Za plodove borovnice in pripravke iz njih ni bilo ugotovljene toksičnosti. Uporaba v priporočenih odmerkih med nosečnostjo in dojenjem je dovoljena.
Uporaba listov se odsvetuje. Bolnice naj rajši posežejo po varnejših zdravilih za zdravljenje težav.
Interakcije in neželeni učinki
Za plodove borovnice, bodisi sveže ali posušene, ne poznamo neželenih učinkov in se kot taki štejejo za varna hranila in zdravila. Zaradi možnega vpliva na procese strjevanja krvi je potrebna pozornost pri uživanju posušenih plodov borovnice pri pacientih, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko pride do krvavitev.
Listi vsebujejo hidrokinon, ki lahko deluje škodljivo na jetra. Kot taki se lahko uporabljajo v čajnih mešanicah, a le kratek čas. Če težave kljub uporabi posušenih listov borovnice ne izzvenijo v nekaj dneh, je potrebna uporaba drugih zdravilnih pripravkov ali obisk zdravnika.
Opozorila in nasveti farmacevta
Dolgotrajna uporaba listov borovnice lahko privede do jetrne odpovedi.
Čeprav so borovnice preizkušeno zdravilo za zdravljenje nespecifične akutne driske, pa ob tem ne smemo pozabiti na nadomeščanje tekočin, ki jih ob tovrstnih težavah izgubljamo. Dehidracija nas lahko oslabi in podaljša samo zdravljenje, v hudih primerih, ki pa niso tako redki, lahko celo zahteva bolnišnično zdravljenje in stalen nadzor. Zato vam farmacevti ob pojavu driske svetujemo, seveda z ozirom na ostale morebitne bolezni, pitje tekočin, s katerimi lahko nadomestite izgubljeno tekočino (peroralna rehidracijska sol, hidrasal).
Literatura:
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 17-04-2013.
- Eppinger M, Hofmann H. Zdravilna zelišča - Enostavno in zanesljivo določanje. 2007: 30.
- Schauer T. Rastlinski vodnik. 2008: 470.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 244 - 245.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 291 – 294
- Lexicomp Online. Bilberry (Natural Product Database). http://www.crlonline.com/lco/action/doc/retrieve/docid/fc_rnp2/3750045. Dostop: 14-05-2013.
- Drugs.com. Bilberry use while Breastfeeding. http://www.drugs.com/breatfeeding/bilberry.html. Dostop: 14-05-2013
Datum priprave informacije: Maj, 2013