Breza, navadna
Betula pendula
Družina: Brezovke (Betulaceae)
Uporaba: Za izpiranje sečnih poti pri blažjih vnetjih sečil in ledvičnem pesku.
Uporabni deli: List (Folium)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Navadna breza je tudi pri nas rastoče drevo, ki zraste nad 20 m visoko, celo do 30 m. Spoznamo jo po značilnem belem lubju. Listi z nazobčanimi robovi so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji strani pa svetlejši. Listi so goli in žile le malo izstopajo. Rastline razvijejo cvetove v obliki moških in ženskih mačic. Rastišča so v Evropi, od Severnega Sredozemlja do Rusije, pa tudi v zmernem pasu Azije. V zdravilne namene se uporablja tudi puhasta breza (Betula pubescens), vendar to vrsto breze v Sloveniji precej redkeje najdemo, prisotna je predvsem v močvirnatem področju.
Uporabni deli rastline
Mlade brezove liste nabiramo v maju, ko breza odcveti.
Zdravilne učinkovine
Listi vsebujejo 1 do 3 % flavonolnih glikozidov, večinoma hiperozid in druge glikozide kvercetina, deloma pa tudi glikozide miricetina in kemferola. Za pospešeno nastajanje urina so pomembni predvsem flavonidi in druge fenolne spojine.
Raba v ljudski medicini
Pripravke v obliki čaja iz brezovih listov so uporabljali pri spomladanskih kurah, pri revmatičnih in protinskih obolenjih ter pri kroničnih obolenjih kože. Pri težavah s kožo so uporabljali tudi kopeli iz brezove skorje. Brezov sok, ki ga dobijo spomladi z navrtanjem dreves ter eterično olje, ki se z destilacijo pridobi iz lepljivih brezovih popkov, se v kozmetiki uporablja za nego in boljšo rast las.
Raba v farmaciji
Glavno delovanje je diuretično delovanje (pospešeno nastajanje urina), za katerega so odgovorni predvsem flavonidi (kvercetin) in druge fenolne spojine v listih breze. Delovali naj bi preko zaviranja specifičnih nevropeptid-hidrolaz, ki uravnavajo nastajanje urina z izločanjem natrijevih ionov. V poskusih so ugotovili, da naj bi k delovanju pripomogla tudi velika količina kalija v suhih listih.
Preizkušanja in vitro (v nadzorovanih laboratorijskih pogojih) so pokazala, da učinkovine iz listov breze izkazujejo diuretično, protivnetno in antioksidativno delovanje. Poskusi in vivo (v živih organizmih) izkazujejo diuretično delovanje ter zaščitno delovanje na prebavila. Klinične študije pa so potrdile protivnetno in protimikrobno delovanje pri pacientih z vnetjem sečil.
Na našem področju uporabljamo pripravke iz listov breze v obliki čaja. V nekaterih evropskih državah (Nemčija, Poljska) pa so v uporabi tudi pripravki iz ekstraktov brezovih listov v obliki tablet ali kapsul ter v obliki sveže stisnjenega soka listov breze.
V obliki čaja in tablet se uporablja za izpiranje sečnih poti pri blažjih vnetjih sečil, ledvičnih kamnih in pesku ter kot podporno zdravljenje pri blažjih bakterijskih okužbah sečil.
V obliki sveže stisnjenega soka in tablet iz suhega ekstrakta brezovih listov pa se v nekaterih evropskih državah uporablja tudi kot podporno zdravljenje revmatskih obolenj.
Uporaba pri odraslih
Eno veliko žlico zdravilnega čaja Brezovo listje prelijemo s skodelico vrele vode (150 ml), dobro premešamo, pokrito pustimo stati 10-15 min in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat do štirikrat dnevno. Tradicionalno se čaj uporablja 2 do 4 tedne. Pri blažjih okužbah sečil lahko uporabimo tudi Čaj za sečila ali Čaj za odvajanje seča, ki poleg listov breze vsebuje tudi druge zdravilne rastline. Pred uporabo mešanic zdravilnega čaja se posvetujte s farmacevtom.
Uporaba pri otrocih
V določeni literaturi je opisana uporaba čaja iz listov breze pri otrocih od 1-10. leta (1 do 2 g oz. 1 do 2 čajni žlički posušene droge na dan). Na splošno pa ni podatkov o uporabi brezovih listov pri otrocih, zato je uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let, odsvetovana.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Ni podatkov o uporabi brezovih listov med nosečnostjo in dojenjem, zato je uporaba odsvetovana.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Med uporabo brezovih listov niso opazili resnejših neželenih učinkov. V posameznih primerih so poročali o srbenju, izpuščaju na koži, gastrointestinalnih težavah (driska, slabost ..), oteklih nogah in posameznih alergijskih reakcijah. Dolgoletna uporaba izdelkov iz listov breze ne nakazuje večjega tveganja ob uporabi.
Ni podatkov o medsebojnem delovanju brezovih listov in ostalih zdravil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Kadar se stanje pri vnetju sečil ne izboljša v enem tednu ali se pojavi vročina, boleče ali oteženo uriniranje, krči ali kri v urinu, je potreben obisk pri zdravniku.
Brezovega listja ne uporabljamo pri preobčutljivosti za liste breze ter pri hujših obolenjih ledvic ali srca, kadar je potrebno omejiti vnos tekočine.
Viri:
- www.ema.europa.eu, dostop 20.3.2017
- Bühring U., Ell-Beiser H., Girsch M. Heilpflanzen in der Kinderheilkunde, Sonntag, 2008, 61-62
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Seznam zdravilnih zelišč. www.uradni-list.si, dostop 13.3.2017
- E/S/C/O/P Monographs Second Edition, Betulae folium, 2003, 48-51
- Vademekum 2016, Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn, 41, 74, 86
- S. Kreft, N. Kočevar Glavač s sodelavci, Sodobna fitoterapija, SFD, 2013, 406-409
- K. Toplak Galle, Zdravilne rastline na Slovenskem, MK, 2000, 54-55
Datum priprave informacije: April, 2017