Čemaž
Allium ursinum
Družina: Alliaceae (lukovke)
Uporaba: protibakterijsko, protivirusno, protiglivično, antiparazitsko in antioksidativno delovanje
Uporabni deli: list (folium), zel (herba), cvet (flos) in čebulica (bulbus)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Čemaž je divje rastoča trajnica. Zanj je značilna podolgovata 1,5-6 cm dolga čebulica. Iz čebulice izrašča do 25 cm visoko cvetno steblo, na vrhu katerega so zvezdasti cvetovi. Razvijejo se 2 do 3 pritlični listi, ki so krajši od stebla. List je gladek, ploščat in suličast. Čemaž raste vse do nadmorske višine 1900 m. Razširjen je po celotni Evropi in Aziji.
Uporabni deli rastline
Užitna je celotna rastlina (listi, zel, cvetovi in čebulice). Zgodaj spomladi nabiramo čebulice in mlade liste, konec aprila in v začetku maja pa popke.
Nosilci učinka
Čemaž vsebuje žveplove spojine, fenolne spojine, triterpenoidne spojine, karotenoide, lektine in tokoferole. Zdravilne učinke pripisujemo pretežno žveplovim spojinam, katerih največja vsebnost je v svežih listih in čebulicah čemaža. Vsebnost narašča vse do cvetenja, nato pa upade.
Raba v ljudski medicini
Čemaž se je v ljudski medicini uporabljal kot digestiv, kot protimikrobno in kardiovaskularno sredstvo ter za odstranjevanje toksinov. Uporabljal se je tudi pri prehladu z vročino. Zunanje se je uporabljal za celjenje ran, pri kroničnih težavah s kožo in pri aknah.
Raba v farmaciji
Čemaž deluje zaščitno in podporno na kardiovaskularni sistem (zniža krvni tlak, holesterol in trigliceride). Zavira agregacijo trombocitov in ščiti pred aterosklerozo.
Uporaba pri odraslih
V prehrani se v večini uporablja čemaževe liste, čeprav je užitna celotna rastlina, vključno s čebulico. Uživa se ga lahko v solati, skuhanega kot zelenjavo, kot sestavino pesta ali pa kot začimbo.
Uporaba pri otrocih
Uporaba čemaža se odsvetuje, saj ni dovolj podatkov o varni uporabi pri otrocih.
Uporaba v nosečnosti in pri dojenju:
Uporaba čemaža se odsvetuje, saj ni dovolj podatkov o varni uporabi med nosečnostjo in dojenjem.
Interakcije in neželeni učinki
Čemaž je glede uživanja sorazmerno varen, vendar lahko pri posameznikih povzroči neželene učinke, predvsem zaradi antikoagulacijskega delovanja. Pri čezmernem uživanju se lahko pojavijo tudi težave z želodcem in druge prebavne motnje. Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih, ki uživajo zdravila proti strjevanju krvi in bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijami (zaradi preobčutljivosti sluznic).
Previdnost pri nabiranju čemaža
Najpogosteje se pojavijo zastrupitve zaradi zamenjave z jesenskim podleskom, šmarnico in belo čmeriko. Ključne razlike med omenjenimi strupenimi razlikami in čemažem so naslednje:
Čemaž: Čemaž ima dobro vidno cvetno stebelce z belimi zvezdastimi cvetovi. Iz čebulice izraščajo 2 do 3 mehki listi suličaste oblike. Značilen je močen vonj po česnu.
Jesenski podlesek: Listi jesenskega podleska izraščajo iz čebulice oviti drug okoli drugega. So podolgovati, pokončni, suličasti in bolj mesnati v primerjavi s čemaževimi.
Šmarnica: Šmarnica ima dolgopecljate in suličaste liste, ki rastejo v parih. Listi so trši v primerjavi s čemaževimi. Cvetovi so nanizani vzdolž stebla in so v obliki zvončka. Prepoznamo jo po prijetnem vonju cvetov.
Bela čmerika: Listi bele čmerike so rebrasti, široko suličaste oziroma ovalne oblike. Na spodnji strani so puhasto dlakavi. Listi čmerike so za razliko od čemaža spiralasto razporejeni po steblu.
Pri nabiranju je potrebna velika previdnost, zato se nabira vsak list posebej. Značilni simptomi zastrupitve so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in sprememba srčnega utripa. V primeru, da pride do zastrupitve, takoj obiščite zdravnika in s seboj prinesite nabrane rastline.
Zanimivosti
Izvor imena je domnevno povezan z ljudskimi pravljicami, v katerih medved po prebujenju iz zimskega spanja zaužije rastline čemaža, da bi iz telesa odstranil toksine in si povrnil moči.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. https://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF (dostop: 8.2.2022)
- Stražar, A. (2020). Bioaktivne snovi v čemažu (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Ljubljana.
- Sobolewska D., Podolak I., Makowska-Wąs J. Allium ursinum: botanical, phytochemical and pharmacological overview Phytochemistry Reviews. 2015; 14(1): 81–97, dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4352197/ (8.2.2022)
- Svetovana previdnost pri nabiranju čemaža (2021), dostopno na https://www.nijz.si/sl/svetovana-previdnost-pri-nabiranju-cemaza (8.2.2022)
- Toplak K. G., Zdravilne rastline na slovenskem, 2015, Založba Mladinska knjiga, 92-93
Datum priprave informacije: Februar, 2022