Gladež, navadni
Ononis spinosa L.
Družina: Metuljnice (Fabaceae)
Uporaba: Za spiranje sečnih poti pri blažjih vnetjih in ledvičnih kamnih ter kot pomožno zdravljenje pri bakterijskih okužbah sečil.
Uporabni deli: Korenina (Radix)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Gladež je polgrmiček razširjen v Evropi, zahodni Aziji ter severni Afriki. Zraste 30-60 cm visoko, ima dolgo glavno korenino, pokončne veje, ravne trne in modro-vijolične cvetove. Listi so nazobčani in nekoliko dlakavi, steblo je olesenelo. Raste po sončnih suhih mestih, od nižin do visokogorskega pasu. Nadzemni deli pozimi pomrznejo, korenina pa spomladi požene nove poganjke. V Sloveniji poznamo več vrst gladeža, med katerimi zdravilnega najlažje prepoznamo po številnih močnih trnih.
Uporabni deli rastline
V zdravilne namene uporabljamo korenino, ki jo izkopljemo jeseni. Posušene korenine imajo aromatičen, sladko-grenak, trpek okus in nekoliko sladkast vonj. Drogo večinoma še vedno pridobivamo iz divje rastočih rastlin.
Zdravilne učinkovine
Droga vsebuje različne flavonoide, med njimi izoflavone (ononin, psevdo-ononin), flavonole (rutin, kemferol), triterpene (α-onocerin), fitosterole (β-sitosterol), fenolne kisline, tanine, minerale in eterično olje, ki v glavnem vsebuje trans-anetol, karvon, mentol in aromatske ogljikovodike.
Raba v ljudski medicini
Gladež je zaradi vpliva na pospešeno izločanje urina iz organizma (diuretičnega delovanja) poznan že od antike. V starejših zeliščarskih knjigah lahko najdemo številne primere uporabe od odpravljanja zadaha do zdravljenja notranjih poškodb ter kot sredstvo za pospešeno izločanje urina pri ljudeh in živalih. Tradicionalno se uporablja tudi pri protinu, revmatskih obolenjih in težavah z mokrenjem.
Raba v farmaciji
V obliki čaja se uporablja za izpiranje sečnih poti pri blažjih vnetjih sečil, ledvičnih kamnih in pesku ter kot podporno zdravljenje pri blažjih bakterijskih okužbah sečil. Uporabljamo ga lahko tudi pri zastajanju vode v tkivih (edemih), ki niso posledica slabšega delovanja srca in ledvic.
Zaradi vsebnosti kalijevih soli in flavonoidnih glikozidov korenina gladeža vpliva na povečanje izločanje urina (diuretično delovanje) in soli, predvsem natrija, (saluretično delovanje), kar so potrdili tudi z in vivo poskusih na živalih.
Z in vitro testi so dokazali zaviranje 5-lipoksigenaze, protibakterijsko in protiglivično delovanje, z in vivo testi na miših pa so potrdili protibolečinsko (analgetično) delovanje.
Uporaba pri odraslih
Pripravimo poparek iz 2 do 3 g suhe droge, ki naj stoji pokrit od 20 do 30 minut. Pijemo skodelico toplega, nesladkanega čaja dva do trikrat dnevno med posameznimi obroki. Zaradi prenehanja diuretičnega delovanja pri daljši uporabi priporočamo tedenske presledke. Ostale pripravke iz droge jemljemo po navodilih.
Pri blažjih okužbah sečil lahko uporabimo tudi Čaj za sečila ali Čaj za odvajanje seča, ki poleg korenine navadnega gladeža vsebujeta tudi druge zdravilne rastline. Pred uporabo mešanic zdravilnega čaja se posvetujte s farmacevtom.
Uporaba pri otrocih
Na splošno ni podatkov o uporabi korenine gladeža pri otrocih, zato je uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let, odsvetovana.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Ni podatkov o uporabi korenine gladeža med nosečnostjo in dojenjem, zato je uporaba odsvetovana.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Pri priporočeni uporabi ni pričakovati stranskih učinkov. Povišanje odmerka ne privede do povečanega izločanja urina. Ko se moč odvajanja vode zmanjša, je treba narediti vsaj tedenski presledek.
Ni podatkov o medsebojnem delovanju gladeža in ostalih zdravil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Kadar se stanje pri vnetju sečil ne izboljša v enem tednu ali se pojavi vročina, boleče ali oteženo uriniranje, krči ali kri v urinu, je potreben obisk pri zdravniku.
Da zagotovimo zadostno količino urina, se med uporabo zdravilnega čaja iz korenine gladeže priporoča pitje zadostne količine tekočine.
Korenine gladeža ne uporabljamo pri preobčutljivosti za zdravilno rastlino ter pri hujših obolenjih ledvic ali srca, kadar je potrebno omejiti vnos tekočine.
Literatura
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_HMPC_assessment_report/2014/05/WC500167793.pdf, dostop 5.6.2017
- S. Kreft, N. Kočevar Glavač s sodelavci, Sodobna fitoterapija, SFD, 2013, 414-417
- Vademekum 2016, Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn, 41, 74, 86
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Seznam zdravilnih zelišč.
Datum priprave informacije: Avgust, 2017