Gornik, vednozeleni
Arctostaphylos uva-ursi L. Spreng
Družina: Vresovke (Ericaceae)
Uporaba: zdravljenje blažjih okužb spodnjih sečil, lajšanje pekočega ali pogostega uriniranja
Uporabni deli: listi (folium)
Pravni položaj:
- Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)
Predstavitev rastline
Vednozeleni gornik je nizek, plazeč grm z dolgimi, elastičnimi rdeče rjavimi vejami. Listi so 12 do 30 mm dolgi in 4 do 15 mm široki. So grobi, usnjati in narobe jajčaste oblike. Listi so vednozeleni. Cvetovi visijo na kratkih pecljih. Vedno vzcvetijo v socvetju, po 3 do 12 cvetov, ki so dolgi med 5 in 6 mm. Venec ima obliko vrča. Je bel do rdečkast z značilno rdečo obrobo in ima pet kratkih, nazaj zavihanih rogljev. Vednozeleni gornik cveti v začetku poletja, plodi pa v jeseni. Jagoda ima obliko ledvice in je na straneh stisnjena. Je velikosti graha in rdeče barve. Rastlina raste od Iberskega polotoka prek centralne Evrope do Skandinavije na severu in Sibirije na vzhodu. Najdemo jo tudi v Severni Ameriki, v Himalaji in na Altaju. Raste na sončnih do senčnih tleh bogatih s humusom.
Uporabni deli rastline
V namene zdravljenja se uporabljajo predvsem sveži ali posušeni listi. Ti se pripravljajo v obliki toplih napitkov (čajev) ali zaužijejo zdrobljeni ali zmleti. Iz listov vednozelenega gornika lahko pripravimo tudi vodne in etanolne izvlečke. Lahko se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami.
Nosilci učinka
V vednozelenem gorniku lahko najdemo arbutin (med 5 in 15 %), metilarbutin (dp 4 %), prosti hidrokinon in metilhidrokinon. Druge sestavine so še galna kislina, galotanini, flavonoidi in triterpeni.
Glavni nosilec učinka je arbutin, za katerega so ugotovili, da ima protibakterijsko delovanje.
Raba v ljudski medicini
Vednozeleni gornik je zdravilo poznano iz tradicionalne medicine. Običajno se uporablja za vse vrste vnetij in okužb sečil ter težav z žolčem.
Raba v farmaciji
V farmaciji se vednozeleni gornik uporablja za blage okužbe sečil, ki jih ne spremljajo ostali zapleti (slabost, vročina, težave z ledvicami). Dokazali so delovanje na različne vrste bakterij. Najpogosteje se uporablja v obliki toplih napitkov (čajev), bodisi samostojno ali v kombinaciji z drugimi drogami s podobnim delovanjem (Čaj za ledvica in mehur, Čaj za sečila).
Vednozeleni gornik bi se lahko uporabljal tudi proti vnetnim reakcijam (kot so kontaktni dermatitis, edem in artritis) in kot belilno sredstvo pri hiperpigmentaciji. Vendar pa v tej smeri še ni dovolj podatkov o varnosti in učinkovitosti, zato se tovrstna uporaba odsvetuje.
Uporaba pri odraslih
Vednozeleni gornik se najpogosteje uporablja v obliki toplih napitkov – čajev (Gornik zdravilni čaj). Pri tem eno do dve čajni žlički (1,5 – 4 g) posušenih listov vednozelenega gornika namočimo v 150 ml vrele vode. Napitek pijemo 2 – 4-krat dnevno. Najbolje ga je pripravljati svežega. Paziti moramo, da ne prekoračimo največjega dnevnega odmerka (to je 8 g) posušenih listov vednozelenega gornika.
Drogo lahko uporabljamo tudi v drugih oblikah. Najpogosteje gre za zdrobljeno ali uprašeno drogo, lahko pa tudi vodni ali etanolni izvleček iz listov vednozelenega gornika (Kapljice za ledvice in mehur). Pri tem upoštevamo navodila proizvajalca pripravka.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomanjkanja podatkov in možnih komplikacij, povezanih s samo okužbo sečil, se uporaba pripravkov, ki vsebujejo izvleček vednozelenega gornika, odsvetuje. Znano je tudi strupeno delovanje na jetra (hepatotoksično delovanje), ki je bolj izrazito pri otrocih. Po posvetu z zdravnikom pa se vednozeleni gornik lahko uporablja v polovičnih odmerkih pri otrocih, starejših od 12. leta.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Uporaba vednozelenega gornika se med nosečnostjo odsvetuje. Prav tako se zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti odsvetuje tudi uporaba gornika med dojenjem.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Pri uporabi vednozelenega gornika lahko pride do nekaterih neželenih učinkov. Najpogosteje opisujejo slabost, bruhanje in bolečine v predelu trebuha.
Obstaja verjetnost, da vednozeleni gornik stopa v interakcije z drugimi zdravili in prehranskimi dopolnili, vendar jih do sedaj še niso dokončno potrdili. Znano je, da vednozeleni gornik spreminja delovanje indemetacina in aloesina, zato se je pri jemanju omenjenih zdravil potrebno ogibati pripravkom iz omenjene rastline. Prav tako je poznano skupno delovanje z litijem, ki lahko pripelje do zastrupitve z litijem. Zato je potrebna pozornost pri uporabi zdravilnih pripravkov, ki lahko vsebujejo litij.
Pri bolnikih z ledvičnimi težavami se uporaba vednozelenega gornika odsvetuje.
Opozorila in nasveti farmacevta
V kolikor težave kljub zdravljenju s pripravki iz posušenih listov vednozelenega gornika ne minejo po štirih dnevih ali se celo poslabšajo, je potrebno obiskati zdravnika. Prav tako je obisk zdravnika nujen, če se v urinu pojavijo sledovi krvi, vročina, krči ali bolečine pri uriniranju.
Ob okužbah sečil vam farmacevti svetujemo pitje velikih količin tekočine. Pri zdravljenju z vednozelenim gornikom je priporočljivo skrbeti, da ne pride do zakisanja urina. To lahko urejamo z uporabo natrijevega hidrogenkarbonata.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 17-04-2013.
- European Medicines Agency. Community herbal monograph on Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng., folium. http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Community_herbal_monograph/2011/04/WC500105350.pdf. Dostop: 29-08-2014.
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_HMPC_assessment_report/2011/07/WC500108750.pdf. Dostop: 29-08-2014.
- http://www.drugs.com/cdi/bearberry.html. Dostop: 29-08-2014.
- http://www.drugs.com/dict/uva-ursi.html. Dostop: 29-08-2014.
- http://www.drugs.com/npp/uva-ursi.html. Dostop: 29-08-2014.
- Williamson E., Driver S., Baxter S. Stockley's Herbal Medicines Interactions, Pharmaceutical Press, 2009: 55-56.
- Bühring U., Ell-Beiser H., Girsch M. Heilpflanzen in der Kinderheilkunde, Sonntag, 2008: 59-60.
- E/S/C/O/P Monographs, Second Edition, Thieme, 2003: 536-538.
- PDR for Herbal Medicines 4th edition. Thomson Helthcare Inc., 2007:868-871.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013:434-437
- Vademekum 2016, Gorenjske lekarne, Tretja izdaja, 2016: 72-73,86-87,91-92
Datum priprave informacije: Januar, 2020