Gripa in prehlad pri otrocih

Gripa in prehlad pri otrocih

Gripa in prehlad sta najbolj pogosta v jesenskih in zimskih mesecih, saj so virusi bolj obstojni  v hladnem vremenu, prav tako pa se ljudje v hladnejših mesecih raje in dalj časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Otroci so na okužbe dihal še posebej občutljivi in zbolevajo pogosteje kot odrasli.

Slezov sirup

11,16 EUR

Trpotčev sirup

10,83 EUR

Gripa

Gripa je virusna nalezljiva bolezen. Povzročajo jo virusi influence s katerimi se najpogosteje okužimo prek vdihavanja le-teh, kadar smo v bližini okužene osebe, ki kiha in kašlja. Simptomi gripe izbruhnejo nenadno in vključujejo mrazenje, visoko vročino, bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, izrazit glavobol, suh kašelj, šibkost, utrujenost in splošno slabo počutje. Čas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacija) pri gripi je običajno 1 do 5 dni. Najpogosteje bolezen traja 1 teden. Težji potek bolezni in zapleti so značilni pri starostnikih, otrocih, mlajših od 2 let, osebah s kroničnimi boleznimi.

Prehlad

Prehlad je najpogostejše obolenje otrok. Otroci za prehladom lahko zbolijo šest- do desetkrat na leto, tisti, ki obiskujejo vrtec, pa celo do dvanajstkrat. Glavni vir virusov, ki povzročajo prehlad, so prav otroci, okužbe pa se potem širijo znotraj družine ter v vrtcih in šolah. Virusi se nahajajo v nosnih izločkih, največ pa se jih izloča 2. do 4. dan prehlada. Okužimo se lahko posredno ali neposredno preko stikov z izločki že bolne osebe ali kapljično s kihanjem ali kašljanjem bolnih oseb. Najpogosteje viruse, ki povzročajo prehlad, prenesemo z rokami na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročimo okužbo. Inkubacijska doba virusa je kratka in večinoma traja 2 do 5 dni, lahko pa se simptomi pričnejo že 10 ur po okužbi. Težave so praviloma blage. Najpogostejše so: izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj ter praskajoče in pekoče bolečine v žrelu. Ostali znaki in simptomi, kot so vročina, kihanje, hripavost, izguba okusa in bolečina v ušesih so prisotni redkeje. Prehlad je blaga bolezen, ki mine sama od sebe. Pri otrocih običajno traja 10 do 14 dni, predvsem kašelj in splošno slabo počutje pa lahko trajata tudi do 3 tedne.

Kako ločimo gripo od prehlada?

Lajšanje simptomov

Pri gripi in prehladu najpogosteje lajšamo simptome, ki se pojavijo tekom bolezni. Poskrbimo, da mali bolnik veliko počiva ter zaužije dovolj tekočin (vode, soka, toplih napitkov ali limonade), saj vnos zadostne količine tekočine prepreči dehidracijo in izsušitev grla, nosu in sinusov. Pri težavah z dihanjem otroku lahko pripravite inhalacijo vodne pare, ki ovlaži dihalne poti in izboljša prekrvavitev v pljučih. Ugoden učinek imajo dodana eterična olja. Uporabo le-teh odsvetujemo pri astmatikih in majhnih otrocih (mlajši od 2 let). 

Pri bolečem žrelu lahko otroci od 6. leta dalje uporabljajo večino izmed pastil ali pršil v lekarni, ki zmanjšujejo znake vnetja žrela, kot so bolečina, rdečina, oteklina, vroč občutek. Mlajši otroci lahko uporabljajo pršilo, ki se odmerja na podlagi telesne mase.
Pri zamašenem nosu otroku lahko pomagate s fiziološko ali hipertonično raztopino. Po 2. letu starosti se lahko uporabljajo zdravila v obliki pršila ali kapljic, ki zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi, olajšajo dihanje skozi nos ter blažijo znake prehlada (nosni dekongestivi). Dojenčke pestujemo v pokončnem položaju, da povečamo odvajanje izcedka iz nosne votline. 
Običajno ne znižujemo vročine do 38,5 °C ali celo do 39 °C, merjeno pod pazduho, če bolnik pri tem nima posebnih težav. Povišana telesna temperatura je namreč naravni obrambni mehanizem telesa proti virusom in bakterijam, ki se zaradi visoke temperature težje razmnožujejo. Cilj zniževanja zvišane telesne temperature je zmanjšati neugodje, ublažiti subjektivne težave (glavobol, bolečine v mišicah in udih, povečana razdražljivost) in preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih. Vročina se znižuje s hladnimi obkladki, kopelmi, nižjo temperaturo prostora… Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in/ali je otrok prizadet, potem je te ukrepe potrebno kombinirati še z uporabo zdravil. V ta namen se uporabljata paracetamol ali ibuprofen v obliki sirupa ali svečk po predpisanih navodilih. 
Kašelj lajšamo glede na tip kašlja. Pri suhem in dražečem kašlju pri otrocih se uporabljajo sirupi na osnovi sleza ali trpotca, ki vsebujejo sluzi, ki prekrijejo sluznico ust in žrela in zmanjšajo draženje. Pri suhem kašlju, ki je močan in moteč za malega bolnika, lahko uporabimo tudi zdravila za pomiritev kašlja (antitusike). Pri produktivnem kašlju z izmečkom je smiselna uporaba zdravil za izkašljevanje (ekspektoransi), ki redčijo sluz in olajšajo njeno izkašljevanje.
Pred nakupom in uporabo vsakega zdravila se v lekarni posvetujte s farmacevtom, ki bo upošteval zdravstveno stanje in starost otroka ter ocenil ali je otrok primeren za samozdravljenje.

Preprečevanje

Najbolj učinkovito preprečevanje okužb je skrb za ustrezno higieno rok (večkrat dnevno umivanje rok z vodo in milom), ustrezno higieno kašlja (kihanje v rokav in ne v roke) ter pravilno čiščenje nosu in prezračevanje prostorov. Pred gripo se lahko učinkovito zaščitimo tudi s cepljenjem.

Kdaj k zdravniku?

Kadar se pojavijo znaki, ki lahko kažejo na resnejše obolenje:

• telesna temperatura preseže 39°C in/ali je  pri otrocih povišana dlje kot dva dni,
• bolezenski znaki trajajo več kot en teden brez izboljšanja, oziroma se stanje celo poslabša,
• pojavijo se težave z dihanjem, bolečine v ušesih, ob znakih dehidracije ali slabi odzivnosti otroka

Farmacevtski slovarček

GRIPA ali INFLUENCA - akutna, zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi influence A, B, C, z vročino in vnetjem dihal, z bolečinami v mišicah in glavobolom  
PREHLAD - akutna virusna bolezen zgornjih dihal z vročino, nahodom, vnetjem sluznice žrela, hripavostjo in kašljem 
EPIDEMIJA - pojavljanje določene bolezni z veliko incidenco pri ljudeh na določenem zemljepisnem področju  
INCIDENCA - število novih dogodkov, predvsem novih primerov določene bolezni v določenem obdobju v določeni populaciji  
VIRUS - mikroorganizmi iz nukleinske kisline (DNA ali RNA), beljakovinskega plašča (kapside) in pri nekaterih tudi zunanje lipoproteinske ovojnice, ki merijo od 20 do 400 nm in se razmnožujejo samo v živih celicah ter lahko povzročajo nalezljive bolezni 
INKUBACIJA - čas od okužbe do izbruha bolezni
DEKONGESTIV - zdravilo ali učinkovina, ki zmanjša lokalno prekrvavljenost, otekanje nosne sluznice in s tem lajša dihanje skozi nos, blaži znake prehlada
ANTITUSIK - zdravilo ali učinkovina, ki pomirja kašelj
EKSPEKTORANS - zdravilo ali učinkovina, ki olajša izkašljevanje

Viri

1. J. Tomažič, F. Strle s sodelavci, Infekcijske bolezni, 2. izdaja 2017, strani 26, 251-252, 306-314
2. NIJZ, Informacije o cepljenju, Otrok proti gripi, http://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-gripi-za-otroke dostop 19.1.2024
3. Samozdravljenje, SFD, 2011, strani 59-77
4. Rakar Radešček R, Moj otrok ima vročino, ZZZS, februar 2007

Datum priprave informacije: Februar, 2024