Hmelj, navadni

Predstavitev rastline

Hmelj je ovijalka, značilna predvsem za jugozahodno Azijo in Severno Ameriko. V Evropi je v naravi redek, najdemo ga v logih in med grmovjem. Na tej celini namreč prevladuje gojeni hmelj. Rastlina je značilna tudi za Slovenijo, kjer ga največ najdemo v okolici Žalca.

Čaj za pomirjanje, 50 g

7,00 EUR

Cvetovi hmelja zdravilni čaj, 30 g

5,68 EUR

Rastlina se loči po spolih na moško in žensko rastlino. V gospodarske namene se največ goji žensko rastlino, ki zraste do višine 6 m. Njeni zgornji listi so enostavni in nazobčani, medtem ko so spodnji listi prav tako nazobčani, a 3 – 5 delni. Ima klasasta socvetja v obliki storžkov, ki vsebujejo grenčine. Njen plod je okoli 3 mm velik orešček. Moška socvetja so latasta, dolga med 5 – 10 cm in ne vsebujejo grenčin.

Uporabni deli rastline

V farmacevtske namene se uporabljajo storžki, ki jih nabirajo v avgustu, ko zorijo. Na dnu krovnih listov namreč vsebujejo žleze z rumenim, grenkim, lepljivim izločkom značilnega vonja. Te žleze vsebujejo grenčine in eterična olja, ki so tudi nosilci učinka. Ker se pri sušenju rade iztresejo, jih sušimo previdno, da se storžki ne poškodujejo. Posušene storžke drobimo tik pred uporabo, da so učinkovine čim bolj enakomerno razporejene po drogi.

Nosilci učinka

Posušeni hmeljevi storžki vsebujejo med 10 – 25 % grenčin, sestavljenih iz hmeljevih grenčinskih kislin. Najbolj pomembni med njimi sta humulon in lupulon. Pomembno je tudi eterično olje. V storžkih ga najdemo od 0,05 – 1,7 %, v žlezah pa 1 – 3 %. To eterično olje je sestavljeno iz mono in seskviterpenov.

Raba v ljudski medicini

Hmelj so že od srednjega veka uporabljali v medicinske namene. Najpogosteje so uporabljali njegove pomirjevalne učinke in ugoden vpliv pri motnjah spanja. Tako je bil pogosto uporabljen tudi pri raznih nervozah, občutkih strahu in razdraženosti.

Poznani so tudi njegovi drugi učinki: ugoden vpliv na prebavo, spodbujanje teka in lajšanje črevesnih krčev. Njegov estrogeni učinek se najpogosteje izkorišča za spodbujanje menstruacije.

Poleg medicinskih namenom se hmelj uporablja tudi pri pripravi alkoholne pijače – piva.

Raba v farmaciji

Znani so podatki iz konca šestdesetih let, ko so ugotovili pomirjevalni učinek visokih odmerkov metilbutenola na miših in podganah. Te ugotovitve so povezali z ugotovitvami ljudske medicine, kjer so rastlino uporabljali v pomirjevalne namene. Ker je metilbutenol zelo hitro hlapljiva snov pa je vprašljivo, koliko je dejansko najdemo v izvlečkih hmelja. Uporaba je smiselna predvsem v zeliščnih blazinicah, dokler seveda ne izhlapi.

Uporaba hmelja v sodobni medicini je tako vezana predvsem na tradicionalno rabo rastline, tudi po zaslugi ugotovitev, da so obiralci hmelja pri svoji dejavnosti postali zaspani. Čeprav so na začetku pripisovali to ugotovitev možnosti, da so nabiralci pri nabiranju nehote zaužili smolo rastline, so kasneje ugotovili, da je to posledica hlapnega metilbutenola.

Uporaba pri odraslih

Posušene storžke uporabljamo v čajih (Cvetovi hmelja zdravilni čaj) in čajnih mešanicah (Čaj za pomirjanje), tinkturi in v zeliščnih blazinicah.

Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički posušenih storžkov prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Na dan lahko popijemo dve ali tri tako pripravljene skodelice čaja, najbolje pred spanjem.

Tinkturo uporabljamo tako, da 10 do 20 kapljic etanolnega izvlečka storžkov hmelja vlijemo v pol kozarca vode ali na kocko sladkorja. Uporabljamo jo povečini pred spanjem.

Znana je tudi uporaba t.i. hmeljevih zeliščnih blazinic. Dve ali tri pesti posušenih storžkov vstavimo v platneno ali bombažno vrečko in jo položimo pod vzglavnik. Med spanjem se iz storžkov izločajo eterična olja, ki pomirjajo in izboljšajo spanec.

Uporaba pri otrocih

Uporaba hmelja pri otrocih ni priporočljiva, saj o njej ni dovolj zanesljivih podatkov. Prav tako se hmelj uporablja za težave, ki se v otroštvu zdravijo pod zdravniškim nadzorom.

Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju

Čeprav velja hmelj za varno rastlino, pa njegova uporaba zaradi pomanjkanja podatkov med nosečnostjo in v obdobju dojenja ni priporočljiva.

Neželeni učinki in medsebojno delovanje

V priporočenih količinah ni poznanih neželenih učinkov hmelja. Prav tako ne vpliva na koncentracijo med delom ali vožnjo ter ne povzroča odvisnosti. Pri stiku z rastlino navadnega hmelja pogosto pride do alergijskih reakcij v obliki kožnih izpuščajev, zato je pri obiranju potrebna zaščitna oprema in previdnost.

Opozorila in nasveti farmacevta

Hmelj je razmeroma varna rastlina. Vseeno pa je uporaba v primeru preobčutljivosti na hmelj odsvetovana. Prav tako lahko stik z rastlino povzroči alergijske reakcije na koži.

Zanimivosti

Hmelj so poznali že v srednjem veku. Uporabljali so ga za »čiščenje krvi«, pospeševanje menstruacije in pomirjanje. Od 8. stoletja dalje ga gojijo tudi za izdelavo piva. Dodajajo pa ga ne toliko zaradi značilnega okusa kot zaradi njegovih lastnosti, saj preprečuje skisanje piva.

Literatura

1. Hensel W. Novi vodnik - Katera zdravilna rastlina je to?. Narava. 2014: 235.
2. Schauer T. Rastlinski vodnik. 2008: 350.
3. http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Opredelitev_izdelkov/opredelitev-izdelkov-rastline.pdf (dostopano 4.12.2016).
4. Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 130-131.http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Community_herbal_monograph/2014/08/WC500170937.pdf (dostopano 31. 8. 2016).
5. Vademekum 2013, Gorenjske lekarne, Druga izdaja, 2013: 68-69.
6. Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013: 41-43.

Datum priprave informacije: Avgust, 2016