Hrast
Quercus sp.
Družina: Bukovke (Fagaceae)
Uporaba: za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, pri blažjih vnetjih sluznice ust in žrela, vnetjih kožnih obolenj, vnetjih sluznice v predelu zadnjika in zunanjih spolovilih ter hemoroidih
Uporabni deli: skorja (cortex)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Hrast ali dob ima liste pernato deljene, na dnu so srčasti z ušescem, listni pecelj je krajši od 1 cm. Moški cvetovi so v visečih mačicah, ženski po 1-3 na dolgem peclju, kasneje kot plodovi. Raste po vsej Evropi v listnatih gozdovih, pogosto nasajen. Graden ali Q. petraea (Matt.) ima liste na dnu klinasto zožene, so manj narezani, peclji so dolgi 10-25 mm. Skupine plodov so skoraj sedeče. Raste v suhih hrastovih in listnatih gozdovih po Evropi.
Uporabni deli rastline
V medicini uporabljamo skorjo hrasta, posušeno lubje brez plutastih delov mladih vejic in poganjkov iz štora, ki jo nabiramo spomladi, od marca do aprila, preden hrast požene liste.
Nosilci učinka
Najpomembnejše učinkovine v hrastovi skorji so čreslovine, poleg elagitaninov in njihovih derivatov (flavanoelagitaninov in procianidinoelagitaninov) vsebuje tudi kodenzirajoče čreslovine, ki so sestavljene predvsem iz katehina, epikatehina in galokatehina. Najpomembnejši je procianidin B3. vsebnost čreslovin (8-20%) je odvisna od letnega časa in starosti drevesa. Ostale učinkovine so še kvercitol in triterpenske spojine, elagitanini, β-sitosterol.
Raba v ljudski medicini
Iz skorje hrasta že stoletja pripravljajo kopeli za celjenje manjših ran, zaustavljanje krvavenja, blažitev vnetij, pri pretiranem potenju nog, proti driski, pa tudi v kopelih za zmanjšanje zunanjih hemoroidov, oteklin, vnetih oči.
Raba v farmaciji
Zaradi visoke vsebnosti čreslovin v hrastovi skorji uporabljamo drogo kot adstringent pri blažjih oblikah vnetij genitalnga in analnega predela. Najpogosteje uporabljamo sedežne kopeli in obkladke, pri kateri zaščitni sloj pomirja razdraženo in vneto kožo in sluznico, ter jo tako varuje pred draženjem, kar pomaga pri zdravljenju driske ter vnetij kože in sluznice. Nekdanja nemška komisija E navaja notranjo uporabo za zdravljenje driske. Vodni izvleček hrastove skorje vsebuje veliko taninskih kompleksov v obliki galotaninov. Razredčene raztopine taninov s svojimi adstringentnimi lastnostmi reverzibilno denaturirajo beljakovine. Na sluznici se naredi tanek sloj denaturiranih proteinov, kar zmanjša vnetje, prepreči prehod vode in tekočin in zmanjša drisko. Dokazano je, da so za zdravljenje driske primernejše stabilne katehinske čreslovine, saj galotanini v tankem črevesju razpadejo. Ker vodni izvlečki skorje hrasta vsebujejo predvsem te, uporabljamo pripravke iz izvlečka hrastove skorje zunanje. O njegovi uporabi imamo le podatke iz ljudske medicine, saj kliničnih raziskav ni.
Uporaba pri odraslih
Driska: prevretek pripravimo tako, da eno čajno žličko zdravilnega čaja prelijemo s skodelico (250 ml) hladne vode, dobro premešamo, segrejemo do vretja, kratko prevremo, nekaj minut pustimo stati pokrito, nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat dnevno.
Vnetje sluznice ust in žrela: prevretek pripravimo v razmerju ena čajna žlička zdravilnega čaja na 100 ml vode, večkrat dnevno ga uporabimo za izpiranje ali grgranje.
Kožna vnetja, vnetja sluznice v predelu zadnjika in zunanjih spolovil ter hemoroidih: prevretek pripravimo v razmerju dve in pol čajni žlički zdravilnega čaja na en liter vode, katerega dodamo kopeli, v kateri 20 minut namakamo prizadete dele telesa. Priporočljiva temperatura kopeli je 32-37 ᴼC. V začetku zdravljenja pripravimo kopel enkrat dnevno, kasneje pa dvakrat do trikrat tedensko. Pri vnetih kožnih obolenjih uporabimo prevretek za izpiranje ali pripravo obkladka nekajkrat dnevno.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Varnost uporabe Hrastovega lubja med nosečnostjo in dojenjem ni bila raziskovana, zato v tem obdobju uporaba ni priporočljiva.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Iz previdnostnih razlogov čaj Hrastovo lubje pijemo vsaj eno uro pred ali po zaužitju drugih zdravil, saj je učinek drugih zdravil ob sočasni uporabi zdravilnega čaja lahko zakasnjen. Ni podatkov, da hrana in pijača vplivata na učinkovitost zdravilnega čaja.
Opozorila in nasveti farmacevta
Hrastovega lubja ne uporabljamo pri preobčutljivosti za skorjo hrasta. Kopeli celega telesa naj ne uporabljajo bolniki z obsežnimi poškodbami kože in odprtimi ranami, akutnimi kožnimi obolenji, visoko vročino, hujšimi okužbami, hujšimi motnjami krvnega obtoka in oslabljenim delovanjem srca. Če se stanje pri driski ne izboljša v 2 do 3 dneh oziroma pri vnetjih sluznice ust in žrela, vnetnih kožnih obolenjih, vnetjih sluznice v predelu zadnjika in zunanjih spolovil ter hemoroidih v 1 tednu ali se stanje celo poslabša, se posvetujemo z zdravnikom. Ob pojavu vročine ali krvi v blatu je posvet z zdravnikom nujen. Tudi ob pojavu hemoroidov je posvet z zdravnikom nujen, da izključi možnost resnejšega obolenja. Pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom je potrebna previdnost pri uporabi kopeli celega telesa. V posameznih primerih lahko pride do preobčutljivostne reakcije, ob pitju čaja se lahko pojavijo prebavne motnje.
Zanimivosti
Hrastova drevesa lahko dosežejo izjemno starost, najstarejši je star okoli 1500 let in raste v mestu Stelmuze v Litvi. V tovarni Tanin Sevnica ekstrahirajo tanine iz hrasta in kostanja, predstavljajo 1/5 svetovne proizvodnje s tanini. Največ jih izvozijo pridelovalcem alkoholnih pijač, predvsem pridelovalcem viskija, pa tudi vinarjem, ki z dodatkom taninov vino umetno starajo. Ker galotanini ireverzibilno denaturirajo beljakovine, jih uporabljamo v usnjarski industriji. Hrastove šiške so okrogli ali bodičasti bolezenski izrastki na listih in želodu, ki nastanejo po vbodu os šiškaric, ko odložijo svojo zalego. Šiške vsebujejo tudi do 30% čreslovin in so jih včasih veliko uporabljali v usnjarski industriji. Izvlečke hrastove skorje uporabljamo tudi kot dodatke k izdelkom za nego las in kože.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB-P001.0000.PDF#/PDF. Dostop 4.11.2016.
- Kreft S., Hočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013:304-305,502-503.
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_HMPC_assessment_report/2009/12/WC500018163.pdf Dostop 4.11.2016.
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Community_herbal_monograph/2009/12/WC500018156.pdf Dostop 4.11.2016
- Schӧnfelder I. in P. Zdravilne rastline – vodnik. Založba narava, 2010: 306.
- Vademekum 2013, Gorenjske lekarne, Druga izdaja 2013: 80.
- http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378874100001847 Dostop 4.11.2016.
Datum priprave informacije: November, 2016