Islandski lišaj
Cetraria islandica
Družina: Parmelijevke (Parmeliaceae)
Uporaba: Vsebuje sluzi, ki pomagajo pri suhem kašlju, razdraženi in vneti sluznici ust in žrela, ter grenčine, ki spodbujajo apetit.
Uporabni deli: Steljka islandskega lišaja (Lichen islandicus)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Islandski lišaj je do 10 cm visoka steljčnica in raste na tleh v obliki blazinic. Je simbiotski organizem med glivo in algo, zgornja stran steljke je olivno zelena in usnjata, spodnja je zelena ali sivobela in ima jamaste vdolbinice. V notranjosti stelje je rahel preplet hif in alg, na površini zgoraj in spodaj pa je gost preplet hif, ki preprečujejo izhlapevanje vode.
Lišaj je najbolj razširjen v tundrah severne Evrope in Azije. Pri nas raste v višjih legah, v svetlih, iglastih gozdovih ter tudi nad gozdno mejo.
Uporabni deli rastline
Uporabni del rastline je posušena steljka islandskega lišaja (lichen islandicus). Nabiramo jo od maja do septembra v zelo suhem vremenu.
Zdravilne učinkovine
Islandski lišaj vsebuje vodotopna polisaharida lihenin in izolihenin (>50%), ki spadata med sluzi in v vodi nabrekata.
V drogi so tudi aromatske lišajne kisline grenkega okusa, kot so cetrarna in protocetratna kislina, ter alifatske lišajne kisline (protolihesterinska in usninska kislina). Lišajne kisline delujejo antibiotično.
Raba v ljudski medicini
Islandski lišaj se tradicionalno uporablja zoper kašelj zaradi sluzi, za spodbujanje apetita, ter pri dolgotrajnih želodčnih boleznih. Uporablja se tudi za spodbujanje izločanja mleka pri doječih materah, normaliziranje izločanja žolča, blaženje vnetja prebavil, uravnavanje prebave in izločanje želodčne kisline ter odpravljanje slabokrvnosti.
Raba v farmaciji
Drogo islandskega lišaja uporabljamo za umirjanje vnete ustne in žrelne sluznice ter pri spremljajočem suhem kašlju. Sluzi zaščitijo sluznico pred draženjem, lišajske kisline pa delujejo blago protimikrobno. Pri pljučnih boleznih mehča in pomaga odstraniti sluz, ki se nabira v dihalnih poteh. Primerna je tudi za spodbujanje teka, za kar so zaslužne grenčine, ter pri premajhnem izločanju prebavnih encimov.
Uporaba pri odraslih
Čaj pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički posušene droge prelijemo s skodelico vrele vode (150 ml), dobro premešamo in pustimo pokrito stati 10 min. Precedimo ter skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo tri- do štirikat dnevno, po majhnih požirkih. Pri suhem kašlju in pri razdraženi in vneti sluznici ust in žrela lahko čaj sladkamo za izboljšanje grenkega okusa.
Grenčico za spodbujanje teka pripravimo tako, da namočimo 1-2 g droge v mrzli vodi ali pa jo prelijemo z vročo vodo (vendar brez kuhanja).
Islandski lišaj vsebujejo naslednje mešanice zdravilnih čajev: Čaj pri dojenju, Čaj proti zvišani želodčni kislini, Čaj za pomiritev kašlja.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti se uporaba droge islandskega lišaja pri otrocih odsvetuje. Na tržišču so na voljo pripravki, ki vsebujejo ekstrakte islandskega lišaja, ki se lahko uporabljao tudi pri otrocih (sirupi, pastile).
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Zaradi pomanjkanja podatkov o uporabi med nosečnostjo in dojenjem uživanja v tem obdobju ne priporočamo brez zdravniškega nasveta.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Pri priporočeni uporabi v terapevtske namene ni pričakovati stranskih učinkov. Preveliki odmerki in dolgotrajno jemanje lahko povzročijo razdraženost želodca in črevesja ter motnje v delovanju jeter. Pri boleznih ledvic se uporaba ne priporoča.
Ni podatkov o medsebojnem delovanju islanskega lišaja in ostalih zdravil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Če se bolezensko stanje ne izboljša, ali se celo poslabša, se posvetujemo z zdravnikom.
Literatura
- S. Kreft, N. Kočevar Glavač s sodelavci, Sodobna fitoterapija, SFD, 2013, 158-161.
- K. Toplak Galle, Zdravilne rastline na Slovenskem, MK, 2000, 134-135.
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, Seznam zdravilnih zelišč. Dostop 8.11.2018.
- Vademekum 2016, Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn, tretja izdaja, 2016: 93.
- S. Ašič, Domača lekarna p. Simona Ašiča, Del 2, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin: Celje: Mohorjeva družba, 1994: 49-50.
- P. Bohinc: Slovenske zdravilne rastline, Vodnik za nabiranje in pripravo zdravilnih zelišč, MK, 1991: 162-163.
Datum priprave informacije: November, 2018