Kako uvajamo dobre prehranske navade pri otrocih?
Dojenčki
Na razvoj zaznavanja okusa pri dojenčku pomembno vpliva že nosečnica in doječa mati z raznoliko prehrano in ustreznimi prehranskimi navadami. Nagnjenost za sladek okus je otroku edini prirojen, okusi kot so grenko, slano in kislo pa se razvijejo s ponavljajočim se izpostavljanjem tem okusom. Normalno je, da otrok ob uvajanju dopolnilne prehrane nove zelenjave ne mara, vendar je treba vztrajati in mu le-to na nevsiljiv način ponuditi večkrat dnevno (tudi 10x) in to več dni zaporedoma. Dojenčka navadimo na manj sladka in slana živila, saj ga je v kasnejših obdobjih težje odvaditi od njih. V kolikor je to mogoče, se priporoča dojenje do 1. leta starosti, po 6. mesecu pa je ob dojenju potrebno dodajati še mešano, raznovrstno prehrano, po smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke.
Mlajši otroci
Pri mlajših otrocih je najpomembnejši vzgled staršev. Otroka spodbujajte, da uživa raznovrstno in zdravo prehrano in ima redne obroke. Pri tem tudi vztrajate in mu bodite vzgled. Tako zmanjšate možnost, da bo otrok bolj dovzeten za prehranske motnje tudi v prihodnje. Poskrbite tudi za zadostno telesno aktivnost in počitek, saj tudi s tem spodbujate dober tek pri otroku.
Uživanje hrane naj poteka v mirnem okolju (brez vpliva TV in računalnika ter oglašanja na mobilni telefon itd). Hrano pripravite tako, da bo otroku privlačna tudi na pogled. Pri pripravi hrane lahko otrok tudi sam sodeluje. Otroku ni smiselno za vsako ceno vsiljevati hrane, ki mu ni všeč (na primer po okusu, barvi …), saj potem pogosto ne zaužije še ostale hrane, ki jo ima sicer rad. Lahko poskusite tudi z novimi jedmi ali »izpeljankami« iz hrane, ki mu je sicer všeč (na primer enkrat na teden ali na 14 dni). Siljenje s hrano, tudi nagrajevanje in kaznovanje, velikokrat še poglablja težave. Pohvalite ga za tisto, kar je pojedel in ga ne silite, da mora pojesti vse, kar je pripravljeno.
Če otrok ne poje obroka ali ga poje malo, ne silite vanj z novim obrokom ali vmesnimi obroki in prigrizki, temveč mirno počakajte do naslednjega obroka. Zadnje pol ure pred obrokom naj otrok ne pije. Tako bo lahko razlikoval med občutkom lakote in sitosti.
Preostali čas naj otrok zadosti pije, hkrati pa tudi ne prevelike količine in prevečkrat. Vedeti morate, da se včasih že z vnosom tekočine zapolni želodček in se s tem zmanjša občutek lakote. Kot tekočino mu lahko ponudite tudi mleko ali naravne sadne sokove, da tudi na ta način dobi hranila.
Njegov svet naj se ne vrti le okoli hranjenja in hrane!
Starejši otroci
Motnje hranjenja pri predšolskih otrocih (od treh do šest let) niso enake motnjam, ki jih prepoznavamo v kasnejših letih, zato se pri starejših otrocih tudi obravnavajo drugače. Kadar gre pri starejšem otroku le za pomanjkanje apetita ali izbirčnost, ukrepajte enako kot je navedeno zgoraj. V puberteti pa so motnje hranjenja podobne tistim v odrasli dobi (npr. anoreksija, bulimija), takrat pa je nujno, da zdravljenje poteka pod zdravniškim nadzorom.
Datum priprave informacije: April, 2014