Kilavec
Herniaria species
Družina: Klinčnice (Caryophyllaceae)
Uporaba: Za lajšanje obolenj sečil, kot so blažje okužb sečil, kamni in pesek v sečilih
Uporabni deli: zel (herba)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Kilavec je pogosta, a majhna in neopazna rastlina, ki raste po vsej Sloveniji.
Razlikujemo dve vrsti kilavca - goli kilavec (Herniaria glabra L.) in dlakavi kilavec (Herniaria hirsuta L.). Rastlini sta si zelo podobni, razlikujeta pa se v barvi in prisotnosti dlačic na steblih, listih in cvetovih: goli kilavec je rumenozelene barve in je skoraj brez dlačic, medtem ko je dlakavi kilavec sivozelene barve in ima, kot že ime pove, številne dlačice.
Obe rastlini najdemo v večjem delu Evrope, Aziji in severni Afriki; bolj razširjen je goli kilavec, ki uspeva tudi v severni Ameriki. Rastišča kilavca so peščena, skalnata tla, prodišča, suhe njive, pogosto ga najdemo ob poteh (ljudsko ime je tudi prpotja trava).
Kilavec je trajnica, ki pa včasih že v prvem letu odmre. Steblo je okrog 15 cm dolgo, okrogle oblike, močno razvejano in poleglo. Listi, cvetovi in plodovi so zelo majhni. Nasprotni in izmenični listi so sedeči, ovalne oblike, do 1 cm dolgi in imajo po dva majhna jajčasta prilistka. Cvetovi so petštevni in skoraj brez pecljev, nameščeni so v grozdih po 7 do 10 cvetov v zalistjih ali na steblu, nasproti listom. Plodovi so obdani s čašnimi listi in vsebujejo po 1 seme, ki je temno, svetleče in lečasto.
Zel kilavca nabiramo v času cvetenja, od julija do septembra. Večina zelišča izvira iz divjih rastišč.
Uporabni deli rastline
Zdravilni del kilavca je zel - to je cvetoči nadzemni del rastline. Običajno jo posušimo, razrežemo in uporabimo v obliki zdravilnega čaja.
Nosilci učinka
Tako goli kot tudi dlakavi kilavec sta bogata s triterpenskimi saponini, katerih vsebnost je po nekaterih analizah v obeh vrstah višja od 10 %. Visok delež saponinov je tudi razlog, da se tvorijo pene ob trenju zeli kilavca v vodi.
V obeh vrstah so prisotni flavonoidi, s katerimi je bogat predvsem dlakavi kilavec, ter čreslovine.
Goli kilavec vsebuje še eterično olje in kumarine, ki dajejo posušenemu zelišču prijeten vonj.
Raba v ljudski medicini
Kilavec je bil v ljudski medicini priljubljeno zelišče za lajšanje številnih zdravstvenih težav, vendar uporaba pri večini teh težav danes ni znanstveno potrjena.
Latinsko ime Herniaria izhaja iz latinske besede hernia, saj so včasih verjeli, da kilavec lahko ozdravi hernijo ali kilo, o čemer priča tudi slovensko ime rastline kilavec. Uporabljali so ga pri pljučnih obolenjih (jetiki, kašlju, zasluzenih pljučih), vodenici, zvišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, protinu, revmi, vnetjih živcev, spolnih bolezni, pa tudi za čiščenje krvi, celjenje ran in zlomov kosti.
V ljudski medicini je bil kilavec v uporabi tudi pri zdravljenju bolezni ledvic in mehurja, kot so razna vnetja sečil in kamni v sečilih. Obolenja sečil so tudi danes glavno področje uporabe kilavca.
Raba v farmaciji
Kilavec danes uporabljamo pri obolenjih sečil, pri katerih je zaželena povečana količina urina z namenom izpiranja sečnih poti. Pomaga pri blažjih okužbah sečil ter kamnih in pesku v sečilih.
Znanstvene raziskave, ki podpirajo tradicionalno uporabo kilavca pri obolenjih sečil, so omejene. Kliničnih raziskav ni mogoče najti, objavljenih pa je več laboratorijskih raziskav in raziskav na živalih. V teh raziskavah so ugotovili, da goli kilavec vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečano izločanje urina; obe vrsti, goli in dlakavi kilavec, vplivata na preprečevanje tvorbe urinskih kamnov v sečilih ter imata protibakterijsko in antioksidativno delovanje. Nekateri viri navajajo, da kilavec blago pomirja tudi krče v sečnih poteh.
Uporaba pri odraslih
Kilavec največkrat uporabljamo v obliki zdravilnega čaja.
Pri obolenjih sečil je pripravek v obliki zdravilnega čaja zelo priporočljiv. S pitjem čaja namreč zaužijemo tudi veliko tekočine in tako zagotovimo zadostno količino urina za izpiranje sečnih poti.
Čaj pripravimo tako, da prelijemo eno do dve čajni žlički zeli kilavca s skodelico (ca. 150 ml) vrele vode. Pustimo stati pokrito nekaj minut in nato precedimo. Čaj lahko pripravimo tudi tako, da zel kilavca prelijemo s hladno vodo, segrejemo do vretja, počasi kuhamo še 5 minut in precedimo. Pijemo trikrat do petkrat dnevno po eno skodelico sveže pripravljenega čaja.
Kilavca običajno ne uporabljamo samostojno, ampak v čajnih mešanicah z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki delujejo na sečila. Tudi v Galenskem laboratoriju Gorenjskih lekarn izdelujemo zdravilna čaja Čaj za ledvice in mehur in Čaj za sečila, ki poleg kilavca vsebujeta še zdravilne rastline, kot so vednozeleni gornik, njivska preslica, zlata rozga …
Zel kilavca se uporablja tudi v homeopatiji.
Uporaba pri otrocih
Uporaba kilavca pri otrocih ni priporočljiva zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti.
Ob pojavu težav s sečili pri otrocih je nujen posvet z zdravnikom, da ugotovi vzrok bolezenskih težav.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Nosečnice in doječe matere naj ne uživajo kilavca, saj ni dovolj podatkov o varnosti uporabe v teh obdobjih.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Neželeni učinki niso znani ob predpisani uporabi.
Ni poročil o medsebojnem delovanju kilavca z drugimi zdravili.
Opozorila in nasveti farmacevta
Kilavca naj ne uporabljajo osebe, ki so alergične na to zdravilno rastlino.
Kot velja za vse zdravilne rastline, ki pospešujejo izločanje urina, uporaba kilavca ni primerna pri stanjih, pri katerih je nujen zmanjšan vnos tekočine v telo, na primer pri zastajanju vode zaradi resnejših obolenjih srca ali ledvic.
Pri obolenjih sečil je ob pojavu vročine, bolečega uriniranja, krčev ali krvi v urinu nujen obisk zdravnika.
Prav tako se posvetujemo z zdravnikom, kadar se stanje poslabša oziroma ne izboljša v 7 dneh.
Pri moških je ob pojavu kakršnihkoli težav z izločanjem urina, tudi če so blažje, nujen posvet z zdravnikom, ki izključi možnost morebitnega obolenja prostate.
Literatura
- Kreft S, Kočevar Glavač. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:429-30.
- http://www.ema.europa.eu/ema/ (dostopano 17.4.2020)
- http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Opredelitev_izdelkov/opredelitev-izdelkov-rastline.pdf (dostopano 17.4.2020)
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Mladinska knjiga Ljubljana, 2015:139-41.
- Wichtl M. Teedrogen und Phytopharmaka, 5. izdaja. Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft Stuttgart, 2009:341-343.
- Esmail Al Snafi. Pharmacological Importance of Herniaria Glabra and Herniaria Hirsuta - A Review. IAJPS 2018;05(04):2167-2175.
- Willfort R. Zdravilne rastline in njih uporaba, 5. izdaja. Obzorja Maribor, 2006:160-161.
Datum priprave informacije: April, 2020