Migrena

Kaj je migrena?

Migrena je kronična bolezen, ki spremlja bolnike vse življenje. Je ena najpogostejših oblik glavobola, za katerega je značilna huda bolečina in drugi onesposabljajoči znaki (npr. slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zvok, vonj ali dotik), ki otežujejo opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in zmanjšujejo kakovost življenja.
Najpogostejši sprožilci migrenskih napadov se med posamezniki razlikujejo. Pogosteje jih sprožijo izpuščanje obrokov, stresni dogodki, vremenske spremembe, močna svetloba, prekomerno uživanje določenih vrst hrane (npr. hrana bogata s tiraminom, glutamat, aspartam) ali pijač (alkohol, kofeinski napitki), nekatera zdravila ter hormonske spremembe (npr. predmenstrualni sindrom pri ženskah). 

Potek bolezni z značilnimi simptomi in znaki

Za migreno so značilni ponavljajoči se glavoboli, ki lahko pri posamezniku trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Migrenski napad lahko razdelimo na štiri faze. Za vsako od njih so značilni različni simptomi in znaki. Za prvo fazo je značilno, da se začne ena do dva dni pred pojavom glavobola, spremljajo pa jo lahko motnje razpoloženja, spanja, koncentracije, otrdelost vratu, močna želja po določeni vrsti hrane in zaprtje. V drugi fazi se pri 25-odstotkih vseh bolnikov pojavijo nevrološki simptomi, ki jih imenujemo avra. Ta se pojavi postopoma, pred glavobolom, ali pa se z njim prekriva in traja vse do ene ure. Vključuje vidne simptome (npr. pacient vidi utripajoče luči, »cik-cak« vzorce, začasno izgubi vid), redkeje tudi motnje govora in gibanja, oslabelost udov in ščemeč občutek po obrazu ali udih. Sledi migrenski glavobol, pri katerem se bolečina stopnjuje in je utripajoča. Traja od ene ure do več dni. Pacienti so občutljivi na svetlobo in hrup, sočasno imajo lahko težave s slabostjo in bruhanjem. V zadnji fazi, ko se glavobol umiri, so pacienti močno izčrpani, njihovo razpoloženje pa lahko niha med evforičnim in depresivnim.  

Zdravljenje migrene 

Migrenske napade zdravimo s protibolečinskimi zdravili, ki vsebujejo npr. paracetamol, ibuprofen, acetilsalicilno kislino, naproksen. Nekateri se poslužujejo tudi kombiniranih zdravil, ki npr. poleg paracetamola ali nesteroidnega antirevmatika, vsebujejo še kofein. Če ta zdravila niso dovolj, lahko zdravnik na recept predpiše še druga zdravila, ki bi bila za bolnika glede na njegovo naravo migren najbolj primerna (npr. iz skupine triptanov, gepantov, biološka zdravila). Če je potrebno, lahko predpiše tudi zdravila proti slabosti in bruhanju (npr. zdravila z metoklopramidom). Akutne izbruhe bolezni preprečujemo z antagonisti beta receptorjev  (npr. bisprolol), tricikličnimi antidepresivi (npr. amitriptilinom), antiepileptičnimi zdravili (npr. valprojsko kislino, topiramatom) in rimegepantom, pri čemer je pomembno, da jih jemljemo redno.

Kaj lahko storimo sami?

Pacientom se priporoča vodenje dnevnika glavobolov, kamor vnašajo podatke o začetku, trajanju, jakosti glavobola, sočasnih znakih, sprožilnih dejavnikih in ostalih opažanjih (npr. katero protibolečinsko zdravilo ali njihova kombinacija jim najbolj olajša bolečino). Pomembno je, da zmanjšamo prisotnost sprožilcev: poskrbimo za ustrezno higieno spanja, obroke načrtujemo tekom celega dneva, brez daljših obdobij stradanja in prevelikega vnosa hrane, ki sproži migrenske glavobole, smo zmerno telesno aktivni ter poskrbimo za sproščanje.
Kot dodatek ostalim nefarmakološkim ukrepom lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih, za katere pa ne obstajajo enotni dokazi o njihovi učinkovitosti. V literaturi se za lajšanje migrenskih glavobolov največkrat omenja uporaba magnezija, specifično kombinacijo magnezijevega citrata,  v odmerkih 100-200 mg trikrat dnevno, koencima Q10 v odmerku 100 mg dvakrat dnevno in vitamina B2 (riboflavina) v odmekru 200 mg dvakrat dnevno. 
V lekarni so za lajšanje bolečine nekatera zdravila na voljo brez recepta. V primeru, da glavobol vztraja in bolečine ni mogoče obvladati s samozdravljenjem, se moramo nujno posvetovati z osebnim zdravnikom.
 

Datum priprave informacije: Februar, 2026