Nega otroških zobkov

Zakaj je nega otroških zobkov pomembna? 

Zobozdravniki svetujejo, da se čiščenje zob začne že s prihodom prvega zobka. Mlečni zob pripravlja prostor stalnemu, ki se začne razvijati pod njim. Slabo negovani mlečni lahko stalnim zobem resno škodijo, zato je pomembno, da tudi mlečnim zobkom posvečamo dovolj pozornosti. 
Z vzgojo za ustno zdravje pri otrocih in mladostnikih spodbujamo zavedanje o pomembnosti skrbi za zobe in ustno votlino, kar jim pomaga razviti pozitiven odnos do lastnega ustnega zdravja. Navade in veščine, ki jih pridobijo v otroštvu, lažje ohranijo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Ker je ustno zdravje tesno povezano s splošnim zdravjem, krepitev ustne higiene prispeva tudi k izboljšanju splošnega zdravja posameznika. 

Curasept zobna pasta Biosmalto Baby-kid okus jagoda, 50 ml

8,90 EUR

Curasept zobna pasta Biosmalto junior sadni okus, 75 ml

9,90 EUR

Izraščanje zobkov 

Razpon, pri kateri starosti se zgodi izrast prvega mlečnega zoba, je zelo velik, tja od 4. do 12. meseca, včasih celo dlje. Prvi (srednji) sekalci navadno izrastejo med 6. in 9. mesecem, drugi (stranski ) sekalci med 8. In 10. mesecem, prvi kočniki (štirice) med 12. in 16. mesecem, podočniki (trojke) med 18. In 20. mesecem, drugi kočniki (petice) pa med 24. In 36. mesecem.  Največkrat je pri starosti treh let mlečno zobovje popolno. Kako prepoznati prihod prvega zobka ter omiliti bolečino pri izraščanju zob si lahko preberete v prispevku Izraščanje prvih zob. 

Kdaj in kako začeti z nego ustne votline?

Zobozdravniki svetujejo, da se čiščenje zob začne že s prihodom prvega zobka. Za čiščenje prvih, sprednjih zob (sekalcev) še ne uporabljajte krtačke. Bolj primerna je uporaba gaze, ki jo namočite v vodo, z njo pa se potem obriše sekalce s sprednje in zadnje strani. S ščetkanjem začnite, ko na plan pokukajo prvi kočniki. Dojenčkom in manjšim otrokom ščetkanje zob približajte skozi igro (zgodbice, igre, risanke, pobarvanke, ipd.). 

Izbira zobne ščetke 

Mehansko odstranjevanje zobnih oblog (plaka) je najpomembnejši način zagotavljanja zdravja v ustni votlini. Pri izbiri zobne ščetke za dojenčka oziroma otroka želimo, da je prvi stik otroka z zobno ščetko neboleč in prijeten, zato izberemo tako, ki  ima zelo mehke in goste ščetine. Tako bo ščetka nežna, a še vedno učinkovita. Glava ščetke mora biti dovolj majhna in prilagojena velikosti ustne votline otroka. Ščetke za otroke imajo običajno ročaje, ki so prilagojene njihovi starosti. Ročaj naj omogoča dober oprijem tako otrokom kot staršem, ki otroku pomagajo pri ščetkanju. 

Izbira in uporaba zobne paste 

Zobna pasta omogoča čiščenje dostopnih zobnih površin ter hkrati služi kot najpomembnejše sredstvo za nanašanje fluorida. Proizvajalci pastam za zobe dodajajo različne učinkovine (abrazivne delce, detergente, arome, barvila, sladila, sredstva za ohranjanje konsistence, sredstva za ohranjanje vlage, konzervanse in vodo) za nego otroških zobkov pa poznamo take, ki imajo dodane prijetne okuse in arome. 
Zobna pasta s fluoridi je indicirana od izrasti prvega zoba. S ščetkanjem odstranjujemo zobne obloge (plak), zobno sklenino pa pri tem krepimo samo, če uporabljamo zobno pasto s fluoridi. Dokazano je, da ima učinek predvsem površinski (topikalni) nanos fluorida, ki ga omogočimo z uporabo zobne paste, ki vsebuje fluoride. Fluorid s površinskim delovanjem zavira demineralizacijo in pospešuje remineralizacijo.  Dokazano je, da fluorid v večjih količinah lahko povzroča napake mineraliziranih tkiv (zobje, kosti) in tudi zastrupitve. Pri preprečevanju prevelike izpostavljenosti fluoridu je tako treba upoštevati vse vire vnosa (prehrana, zobne paste).  
Otrokom do 6. leta starosti naj količino zobne paste odmerjajo odrasli, saj otrok ne more določiti prave količine. Prav tako naj ščetkanje poteka pod nadzorom staršev ali druge odrasle osebe, saj imajo mlajši otroci praviloma slabše ročne spretnosti. Pri ščetkanju zob otroke motiviramo in jih usmerjamo v sistematično in čim bolj natančno ščetkanje vseh zob in zobnih površin. Izpiranje ustne votline po ščetkanju zob ni priporočljivo, saj zmanjša preventivni učinek zobne paste s fluoridi.  

Osnovna priporočila za ustno zdravje 

Za vzdrževanje ustreznega zdravja zob in ustne votline je treba upoštevati nekatera prehranska priporočila, redno izvajati postopke ustne higiene in redno preventivno obiskovati zobozdravnika zaradi kontrolnih pregledov:  

• otroku pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega mlečnega zoba;  
• zobke umivamo vsaj dvakrat dnevno;  
• uporabljamo mehko zobno ščetko, ki jo zamenjamo, ko je izrabljena (običajno po 3 mesecih) 
• zobna pasta naj vsebuje ustrezne koncentracije fluoridov, pozorni pa smo tudi na količino paste, ki naj jo na ščetko otroku vedno nanaša odrasla oseba:  

• otroku pri umivanju zob pomagamo in ga nadziramo najmanj do 6. leta starosti;
• po umivanju zob višek zobne paste le izpljunemo (ne izpiramo); 
• medzobne prostore čistimo z zobno nitko in/ali medzobno ščetko; 
• po zaključku ščetkanja naj se otroci umijejo okoli ust, dobro izperejo zobno ščetko, jo otresejo, držalo obrišejo ter jo shranijo;
• najmanj enkrat letno obiščemo zobozdravnika, tudi če nimamo težav 

Pomembno vlogo pri zmanjševanju nastajanja kariesa igrajo tudi splošna prehranska priporočila, priporočila o škodljivem pitju sladkanih oziroma sladko-kislih pijač in o omejevanju njihovega uživanja, priporočila o številu vnesenih dnevnih obrokov hrane in o uporabi nekariogenih sladil. 

Farmacevtski slovarček  

PLAK - mehka nemineralizirana zobna obloga. Iz mehkih zobnih oblog, ki niso očiščene, z nalaganjem mineralov  nastaja zobni kamen. 
KARIES - najbolj razširjena bolezen ustne votline. Karies je zobna gniloba - nastane v največji meri zaradi bakterijskih zobnih oblog, ki niso bile redno odstranjene.
DEMINERALIZACIJA - prekomerno izločanje mineralnih snovi ali anorganskih soli iz kosti ali zob  
REMINERALIZACIJA - nadomestitev izgubljenih mineralov, rudninskih snovi v telesu
KARIOGEN - snov, ki povzroča (zobni) karies. 

Datum priprave informacije: Februar, 2026