Nega otroških zobkov
Nega otroških zobkov
Zobozdravniki svetujejo, da se čiščenje zob začne že s prihodom prvega zobka. Mlečni zob pripravlja prostor stalnemu, ki se začne razvijati pod njim. Slabo negovani mlečni lahko stalnim zobem resno škodijo, zato je pomembno, da tudi mlečnim zobkom posvečamo dovolj pozornosti.
Za čiščenje prvih, sprednjih zob (sekalcev) še ne uporabljajte krtačke. Bolj primerna je uporaba gaze, ki jo namočite v vodo, z njo pa se potem obriše sekalce s sprednje in zadnje strani. S ščetkanjem začnite, ko na plan pokukajo prvi kočniki. Dojenčkom in manjšim otrokom ščetkanje zob približajte skozi igro (zgodbice, igre, risanke, pobarvanke, ipd.). Otrokom do 6. leta starosti naj količino zobne paste odmerjajo odrasli. Prav tako naj ščetkanje poteka pod nadzorom staršev ali druge odrasle osebe, saj imajo mlajši otroci praviloma slabše ročne spretnosti. Izpiranje ustne votline po ščetkanju zob ni priporočljivo, saj zmanjša preventivni učinek zobne paste s fluoridi. Otroci naj po končanem ščetkanju ostanek zobne paste izpljunejo, ustne votline pa naj nato ne spirajo z vodo. Priporočljivo je, da si otroci zobke umivajo dvakrat dnevno – pred spanjem ter še enkrat tekom dneva.
Izbira zobne ščetke
Mehansko odstranjevanje zobnih oblog (plaka) je najpomembnejši način zagotavljanja zdravja v ustni votlini. Pri izbiri zobne ščetke za dojenčka oziroma otroka želimo, da je prvi stik otroka z zobno ščetko neboleč in prijeten, zato izberemo tako, ki ima zelo mehke in goste ščetine. Tako bo ščetka nežna, a še vedno učinkovita. Glava ščetke mora biti dovolj majhna in prilagojena velikosti ustne votline otroka. Ščetke za otroke imajo običajno ročaje, ki so prilagojene njihovi starosti. Ročaj naj omogoča dober oprijem tako otrokom kot staršem, ki otroku pomagajo pri ščetkanju.
Izbira zobne paste
Poleg zobne ščetke je zobna pasta osnovno in najpomembnejše sredstvo za izvajanje postopkov ustne higiene. Omogočajo čiščenje dostopnih zobnih površin ter hkrati služijo kot najpomembnejše sredstvo za nanašanje fluorida. Proizvajalci pastam za zobe dodajajo različne učinkovine (abrazivne delce, detergente, arome, barvila, sladila, sredstva za ohranjanje konsistence, sredstva za ohranjanje vlage, konzervanse in vodo) za nego otroških zobkov pa poznamo take, ki imajo dodane prijetne okuse in arome.
Zobna pasta s fluoridi je indicirana od izrasti prvega zoba. S ščetkanjem odstranjujemo zobne obloge (plak), zobno sklenino pa pri tem krepimo samo, če uporabljamo zobno pasto s fluoridi. Dokazano je, da ima učinek predvsem površinski (topikalni) nanos fluorida, ki ga omogočimo z uporabo zobne paste, ki vsebuje fluoride. Fluorid s površinskim delovanjem zavira demineralizacijo in pospešuje remineralizacijo.
Dokazano je, da fluorid v večjih količinah lahko povzroča napake mineraliziranih tkiv (zobje, kosti) in tudi zastrupitve. Pri preprečevanju prevelike izpostavljenosti fluoridu je tako treba upoštevati vse vire vnosa (prehrana, zobne paste). Zobno pasto, ki vsebuje fluoride, naj na ščetko vedno nanaša odrasla oseba, saj otrok ne more določiti prave količine.
Povzetek splošnih priporočil za nego zob pri otrocih
Za vzdrževanje ustreznega zdravja zob in ustne votline je treba upoštevati nekatera prehranska priporočila, redno izvajati postopke ustne higiene in redno preventivno obiskovati zobozdravnika zaradi kontrolnih pregledov:
- otroku pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega mlečnega zoba;
- zobke umivamo vsaj dvakrat dnevno;
- uporabljamo mehko zobno ščetko, ki jo zamenjamo, ko je izrabljena
- zobna pasta naj vsebuje ustrezne koncentracije fluoridov, pozorni pa smo tudi na količino paste, ki naj jo na ščetko otroku vedno nanaša odrasla oseba:
do 2. leta: 500 ppm, za grahovo zrno paste s 500 ppm fluorida,
od 2. do 6. leta: 1.000 ppm, za grahovo zrno paste s 1.000 ppm fluorida,
od 6. leta naprej: 1.450 ppm, 1–2 cm zobne paste.
- otroku pri umivanju zob pomagamo in ga nadziramo najmanj do 6. leta starosti; pri ščetkanju zob otroke motiviramo in jim pomagamo pri razvijanju spretnosti, vztrajnosti in obvladovanju veščine. Otroke usmerjamo v sistematično in čim bolj natančno ščetkanje vseh zob in zobnih površin;
- po umivanju zob se izogibamo spiranju ustne votline;
- po zaključku ščetkanja naj se otroci umijejo okoli ust, dobro izperejo zobno ščetko, jo otresejo, držalo obrišejo ter jo shranijo
Pomembno vlogo pri zmanjševanju nastajanja kariesa igrajo tudi splošna prehranska priporočila, priporočila o škodljivem pitju sladkanih oziroma sladko-kislih pijač in o omejevanju njihovega uživanja, priporočila o številu vnesenih dnevnih obrokov hrane in o uporabi nekariogenih sladil.
Farmacevtski slovarček
PLAK - mehka nemineralizirana zobna obloga. Iz mehkih zobnih oblog, ki niso očiščene, z nalaganjem mineralov nastaja zobni kamen
KARIES - najbolj razširjena bolezen ustne votline. Karies je zobna gniloba - nastane v največji meri zaradi bakterijskih zobnih oblog, ki niso bile redno odstranjene.
DEMINERALIZACIJA - prekomerno izločanje mineralnih snovi ali anorganskih soli iz kosti ali zob
REMINERALIZACIJA - nadomestitev izgubljenih mineralov, rudninskih snovi v telesu
KARIOGEN - snov, ki povzroča (zobni) karies
Datum priprave informacije: September, 2019