Pegasti badelj
Silybum marianum L.
Družina: Nebinovke (Asteraceae)
Uporaba: preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi jeter, zamaščenosti jeter
Uporabni deli: plod (fructus) in zel (herba)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Pegasti badelj je velika rastlina, zraste 70-150 cm visoko in ima pokončno steblo. Ima velike zelene liste z belimi lisami, ki so nazobčani in imajo ob robovih trne. Na koncu stebla je okroglo koškasto socvetje vijolične barve. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi, ki imajo trdo lupino in svilnate dlačice, ki kmalu odpadejo. Plodovi 6 do 7 mm in črno-rjave barve. Čas cvetenja je od junija do septembra.
Uporabni deli rastline
Največkrat kot drogo uporabljamo zrele, posušene, rjavkasto lisaste plodove, ki jim odstranimo ščetinasto kodeljico. Iz njih pripravljamo zdravilni čaj (Pegasti badelj) oz. jo dodamo čajnim mešanicam (Čaj za jetra).
Uporabljajo se tudi sveži ali posušeni nadzemni deli rastline, ki jih naberemo ob času cvetenja.
Nosilci učinka
Plod pegastega badlja vsebuje 1,5 do 3% silimarina. Glavne sestavine silimarina so silibilin ali silibin (50%), silikristin (25%), silidianin (25%).Vsebuje tudi flavonoide. Pomembno je olje (20 do 30%) z dolgoverižnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami (60% linolne, 30% oleinske in 9% palmitinske), s tokoferolom (38%) in steroli (holesterolom, kampesterolom, stigmasterolom in sitosterolom). Plod pegastega badlja vsebuje tudi 25 do 30% proteinov.
Raba v ljudski medicini
V ljudski medicini se pegasti badelj uporablja pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, pri krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter in tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnico.
Raba v farmaciji
Pegasti badelj uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in zamaščenih jeter. V raziskavah so bili dokazani hepaprotektivni učinki po akutni zastrupitvi jeter, povzročeni s tetraklorometanom, etanolom, paracetamolom in toksičnim spojinam v zeleni mušnici. Ta učinek je dosežen domnevno po več mehanizmih. Spojine iz pegastega badlja naj bi spodbudile sintezo DNA, RNA in proteinov in s tem posredno spodbudile tudi obnavljanje jetrnih celic. Silimarin naj bi vplival tudi na lastnosti membrane jetrnih celic na tak način, da skoznje ne bi mogli prehajati strupi. Silimarin naj bi tudi lovil proste radikale v jetrnih celicah in jetra tako ščitil pred nekontroliranimi oksidativnimi procesi. Zaradi antioksidativnega delovanja naj bi se v jetrih povečala koncentracija naravne zaščitne snovi- glutationa.
Uporaba pri odraslih
Pri obolenjih jeter večinoma uporabljamo pripravke iz visoko koncentriranih suhih izvlečkov, ki so na voljo v obliki kapsul, tablet in dražejev. Dnevni odmerek naj znaša 200-400 mg silimarina. Uporabljamo pa lahko tudi drobno zdrobljene ali zmlete plodove (nekaj čajnih žličk dnevno), ki jih primešamo jogurtu ali jih vmešamo v hrano.
Pri slabi prebavi in motnjah v izločanju žolča uporabljamo zdravilni čaj iz plodov pegastega badlja. Eno čajno žličko sveže zdrobljenih plodov prelijemo s skodelico hladne vode (150ml), premešamo in zavremo. Pustimo stati 10 do 20 minut in precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat do štirikrat dnevno. Učinkovina silimarin ni vodotopna, zato je uživanje čaja pri obolenjih jeter manj učinkovito.
Uporaba pri otrocih
Pripravki iz pegastega badlja pri otrocih niso bili preizkušeni, zato ni podatkov o učinkovitosti in varnosti zdravilne rastline pri tej populaciji. Uporaba se zaradi tega odsvetuje. Težave, ki jih lajšamo z zdravilnimi pripravki iz pegastega badlja, tudi niso značilne za otroke.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Korenina pegastega badlja se je v ljudski medicini uporabljala tudi kot galaktogog (spodbuja tvorbo mleka). Ker o uživanju pegastega badlja med nosečnostjo ali v času dojenja ni podatkov o varnosti uporabe, je uporaba odsvetovana.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
V posameznih primerih lahko povzroči preobčutljivostne reakcije, deluje lahko blago odvajalno. Pripravkov se ne sme uživati pri alergiji na košarnice. Večja previdnost je potrebna pri večjih odmerkih. Izogibati se je potrebno kombinaciji pegastega badlja in nekaterih zaviralcev proteaz (zdravila, ki delujejo na viruse, npr. simeprevir). Večja previdnost je potrebna tudi pri sočasni uporabi nekaterih sulfonilsečnin (zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni).
Opozorila in nasveti farmacevta
Če se slaba prebava in motnje v izločanju žolča ne izboljšajo v dveh tednih ali se celo poslabšajo, se posvetujte z zdravnikom. Za ostale indikacije pa je potrebna daljša uporaba.
Zanimivosti
Drugo ime Marijin osat izvira iz legende, po kateri je devica Marija iskala miren kraj za dojenje otroka. Marijin osat je to opazil in z listi zaščitil mater in otroka. Ker je nekaj kapljic mleka padlo na zel, ima še danes bele lise in črte. Kot zdravilna rastlina ima dolgo zgodovino, saj sega njegova uporaba v čas Kristusovega rojstva, ko so koreniko uporabljali za spodbujanje bruhanja. Iz 16. In 17. stoletja imamo podatke o ugodnem vplivu njegovih plodov na jetra.
Literatura
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 333-337
- Galle.Toplak K.- Zdravilne rastline na Slovenskem,Založba Mladinska knjiga, 2000 :44-45
- Grüwald J., Jänicke C., Zelena lekarna, Založba Mladinska knjiga, 2006 :326-327
- Vademekum 2013, Gorenjske lekarne, Druga izdaja, 2013:102
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 8.12.2014
Datum priprave informacije: Marec, 2018