Pelin, pravi
Artemisia absinthium L.
Družina: Nebinovke (Asteraceae)
Uporaba: Pelin uporabljamo za spodbujanje teka in pri dispepsiji zaradi zmanjšanega izločanja želodčnih sokov.
Uporabni deli: zel (herba)
Pravni položaj:
- Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)
Predstavitev rastline
Pelin je polgrm, ki doseže v višino do 1,2 m. Listi so spiralno nameščeni, prekriti s svilnatimi dlačicami in značilne sivozelene barve. Socvetje sestavljeno iz cevastih cvetov rumene barve. Pelin izvira iz Evrope, Azije in severne Afrike. Najdemo ga tudi v naših krajih, saj raste po suhih travnikih in starih zidovih od nižine do visokogorskega pasu po vsej Sloveniji.
Uporabni deli rastline
Julija in avgusta nabiramo cvetoče, olistane poganjke in pritlične liste.
Aktivne snovi
Zel pelina vsebuje grenčine, med katerimi sta pomembna seskviterpenski lakton absintin in njegov izomer anabsintin. Eterično olje pa vsebuje predvsem terpene, kot sta alfa- in beta-tujon in druge sestavine.
Raba v ljudski medicini
Že v davnini je pelin veljal za zdravilo pri želodčnih, jetrnih in žolčnih težavah. V nekaterih državah se je poleg lajšanja prebavnih težav uporabljal tudi kot antiseptik, pri menstrualnih bolečinah ter za lajšanje drugih ženskih težav.
V ljudski medicini velja za izredno dobro sredstvo pri slabem delovanju želodca (stomahik), pri slabi prebavi (karminativ) in pri žolčnih težavah. Grenčine, ki jih vsebuje pelin, spodbujajo tek preko povečanja izločanja želodčnih sokov.
Dobro je poznan pelinov cvet ali pelinkovec, ki vrača veselje do hrane. Tej tradicionalni alkoholni pijači se je v začetku 19. stoletja pridružil še absint, ki je dolgo časa veljal za afrodiziak, spodbujal pa naj bi tudi kreativnost, zato so po njem posegali številni umetniki. Kmalu je bil zaradi škodljivih učinkov tujona prepovedan v mnogih državah.
V ljudski medicini uporabljajo tudi druge vrste pelina, podobno tudi kot pravi pelin za spodbujanje teka preko povečanja izločanja želodčnih sokov.
Raba v farmaciji
Pelin je tipična droga, pri kateri učinkujejo grenčine in eterično olje (amarum aromaticum). Grenčine spodbujajo apetit, povečujejo izločanje prebavnih sokov, krepijo gibanje želodca in črevesja ter tako izboljšujejo prebavo.
Nekaj kliničnih študij je preučevalo uporabo ekstrakta pelina pri zdravljenju Chronove bolezni, pri čemer so rezultati spodbudni, saj nakazujejo izboljšanje simptomov pri zdravljenju te vnetne bolezni črevesja.
Uporaba pri odraslih
Skodelico Zdravilnega čaja Pelin pripravimo tako, da 1 čajno žličko čaja prelijemo s 150 ml vrele vode, dobro premešamo, pokrito pustimo stati 10 min in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo 2x do 3x dnevno. Pri pomanjkanju apetita pijemo čaj pol do eno uro pred obrokom, pri slabi prebavi pa po obroku. Ni priporočljivo redno pitje čaja dlje kot 2 tedna. Enaka priprava velja tudi pri uporabi Grenkega čaja za želodec in Čaja dr. Fajdiga, katerih ena izmed sestavin je tudi pelin. Čaja uporabljamo pri slabi prebavi, pomanjkanju apetita, napihnjenosti, prebavnih krčih in napenjanju.
V literaturi je opisano tudi odmerjanje in uporaba tablet in tinkture zeli pelina, vendar v naših lekarnah ti izdelki niso dosegljivi.
Uporaba pri otrocih
Pri otrocih in mladostnikih, ki so mlajši od 18 let, je uporaba odsvetovana.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Uporaba je odsvetovana, saj lahko izzove izostalo menstruacijo in je lahko odgovoren za prekinitev nosečnosti.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Pri uporabi predpisanega odmerka zdravilnega čaja pelina ni pričakovati neželenih učinkov. Vedno ga pijemo le krajši čas (največ 2 tedna). Težave nam lahko povzročijo alkoholni izvlečki (pelinkovec in absint) ter eterično olje, saj le-ti vsebujejo veliko več tujona, ki izkazuje nevrotoksične učinke (spremeni normalno delovanje živčnega sistema). Preveliki odmerki tujona lahko vodijo do »absintizma«, sindroma, ki se v začetku kaže kot prebavne težave, močna žeja, nemir, omotica, zmedenost, halucinacije, vodi pa lahko celo v paralizo in smrt.
Uporaba pelina lahko vpliva na učinkovitost zdravil za zdravljenje s kislino povezanih bolezni želodca in črevesja (antacidi, H2-antagonisti, inhibitorji protonske črpalke).
Tujon lahko zmanjša delovanje antiepileptika fenobarbitala, zato je sočasna uporaba tega zdravila in pripravkov z visoko vsebnostjo tujona odsvetovana. Iz previdnostnih razlogov tudi ni priporočljiva uporaba pelina z zdravili iz skupine barbituratov.
Opozorila in nasveti farmacevta
Pelina ne uporabljamo pri preobčutljivosti za zeli pravega pelina ali rastline iz družine nebinovk, pri zapori ali vnetju žolčnih izvodil, obolenjih jeter ter razjedah na sluznici želodca ali dvanajstnika. Bolniki z žolčnimi kamni ali drugimi obolenji žolčnih poti naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom.
Izogibajmo se pretiranemu pitju alkoholnih izvlečkov in eteričnega olja iz pelina zaradi visoke vsebnosti tujona.
Bolniki, ki se zdravijo z zdravili za zdravljenje s kislino povezanih bolezni želodca in črevesja (antacidi, H2-antagonisti, inhibitorji protonske črpalke), naj se pred uporabo posvetujejo s farmacevtom.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008, Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 16.1.2017.
- Toplak Galle K, Zdravilne rastline na Slovenskem, Založba Mladinska knjiga, 2000: 170-171
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013: 221-224
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Community_herbal_monograph/2009/12/WC500017797.pdf, dostop 16.1.2017
- Vademekum 2016, Gorenjske lekarne, Galenski laboratorij Gorensjkih lekarn, 2016: 119
- http://online.lexi.com/lco/action/doc/retrieve/docid/fc_rnp2/3750409, dostop 28.10.2014
Datum priprave informacije: Januar, 2017