Plahtica ali hribja resa
Alchemilla vulgaris L.
Družina: Rožnice (Rosaceae)
Uporaba: pri driski, ženskih boleznih in za izpiranje ran
Uporabni deli: Zel (herba)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Navadna plahtica je trajnica, ki zraste do 70 cm visoko. Stebla so gola ali dlakava. Listi so pecljati, predvsem pritlični, dlanasto razcepljeni v pet do enajst krp, značilno pahljačasto nagubani, na spodnji strani dlakavi. V vlažnem vremenu se na nazobčanih robovih listov izločijo kapljice vode. Cvetovi so rumeno zeleni, samo iz čašnih listov, združeni v navidezne kobule.
Pri nas raste vsaj 25 različnih vrst plahtice, vendar natančno določanje ni potrebno, saj vrste vsebujejo podobne učinkovine.
Navadno plahtico najdemo v predalpskih področjih na višini šesto do sedemsto metrov. Uspeva na vlažnih, ilovnatih tleh, na zelo sončnih ali deloma senčnih legah.
Uporabni deli rastline
Od maja do septembra nabiramo cvetočo zel brez korenine ali samo liste. Posušena rastlina je brez vonja, rahlo trpkega in grenkega okusa
Nosilci učinka
Glavne sestavine so čreslovine katehinskega tipa (6-8%), različni flavonoidi, nekaj grenčin in saponinov ter majhne količine eteričnega olja.
Raba v ljudski medicini
V ljudski tradiciji drogo uporabljajo zunanje in notranje, predvsem proti želodčnim in črevesnim motnjam. Zaradi spazmolitičnega delovanja (rahlo sprošča krče) je priporočljiva za lajšanje bolečih menstruacij. Pomaga pri težavah v menopavzi ali belem toku (za izpiranje ali v obliki sedečih kopeli). Zunanje jo uporabljajo za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu ter za celjenje ran.
Raba v farmaciji
Kljub priljubljenosti v ljudskem zdravilstvu je plahtica klinično slabo raziskana.
Zaradi čreslovin deluje adstringentno proti krvavitvi in driski.
Novejše študije kažejo na antioksidativno delovanje ter na možno uporabo za zaščito vezivnega in elastičnega tkiva, saj flavonoidi, pridobljeni iz nekaterih vrst plahtice, zavirajo aktivnost proteolitičnih encimov (elastaze, tripsina, alfa-kimotripsina).
Uporaba pri odraslih
Običajen dnevni odmerek za zdravljenje diareje je od 5 do 10 g droge.
Skodelico sveže pripravljenega čaja (Čaj hribja resa) pijemo dvakrat do trikrat na dan med obroki.
Kopel pripravimo iz mešanice navadne plahtice, hrastove skorje, njivske preslice in ovsene slame. 50 - 60 gramov mešanice damo v 1 liter hladne vode, segrejemo do vretja in pustimo stati 10 minut. Izvleček dodamo sedeči kopeli.
Uporaba pri otrocih
Zaradi blagega delovanja je primerna za otroke.
Pri otrocih se lahko uporablja za zdravljenje blage, nespecifične driske. Priporočljivi dnevni odmerki so za otroke, stare od 1-4 leta, od 1,5 do 3 g, od 4-10 let od 3 do 5 g, pri starosti nad 10 let lahko uporabljamo odmerke kot pri odraslih.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Ni podatkov o varnosti uporabe med nosečnostjo in dojenjem.
Interakcije in neželeni učinki
Poročil o medsebojnem delovanju z drugimi zdravili ni.
Neželeni učinki zdravilnega čaja niso znani. Plahtica je varna zdravilna rastlina tudi pri dolgotrajni uporabi nizkih odmerkov. Opozorila glede možne poškodbe jeter so verjetno pretirana in neutemeljena.
Opozorila in nasveti farmacevta
Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju driske je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov (Peroralna rehidracijska sol), da preprečimo ali odpravimo dehidracijo.
Pri driski, ki traja več kot tri do štiri dni, je potrebno obiskati zdravnika.
Posvet je nujen ob pojavu vročine ali krvi v blatu.
Zanimivosti
Rodovno ime Alchemilla izvira iz besede alkimija. Alkimisti so namreč upali, da bodo s pomočjo rose, ki se je zbirala na listih te rastline, nežlahtne kovine spremenili v zlato. Slovensko poimenovanje plahtice je lahko po listih, ki odevajo rastlino kot plašček, ali pa ker varuje ženske pred boleznijo kakor plašček.
Viri in literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-4369?sop=2008-01-4369. Dostop: 13-10-2021
- Vademekum 2013. Gorenjske lekarne, 2. izdaja, 2013: 82
- Martinčič A. Mala flora Slovenije - Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, 1999: 221 - 225
- Eppinger M, Hofmann H. Zdravilna zelišča - Enostavno in zanesljivo določanje. Založba Narava, 2006: 170
- Schoenfelder I. Zdravilne rastline - vodnik. Založba Narava, 2006: 332
- Gallle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 46 - 47
- Vogel A. Ljudski zdravnik - Koristni nasveti za zdravje. Verlag A. Vogel, 2012: 352 - 353
- Lexicomp. http://online.lexi.com/lco/action/doc/retrieve/docid/fc_rnp2/3750224/. Dostop: 13-10-2021
- Dorsch W, Loew D, Meyer-Buchtela E, Schilcher H. Kinderdosierung von Phytopharmaka. Kooperation Pytopharmaka GbR, 2002: 27
- Buehring U, Ell-Beiser H, Girsch M. Heilpflanzen in der Kinderheilkunde. Sonntag Verlag, 2008: 74 – 75
Datum priprave informacije: Oktober, 2021