Preslica, njivska
Equisetum arvense L.
Družina: Presličevke (Equisetaceae)
Uporaba: za izpiranje sečnih poti pri vnetjih sečil ter pri ledvičnem pesku
Uporabni deli: zel njivske preslice (Equiseti herba)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Njivska preslica je trajnica z rumenkastim in do 35 cm visokim steblom, ki požene spomladi in ima rjave fertilne poganjke, ki nosijo spore. Ko spore dozorijo, ta stebla odmrejo in iz iste korenine zraste členjeno zeleno, do 60 cm visoko steblo, ki ima sterilne poganjke. Njivsko preslico najdemo na poljih in poteh ter neobdelanih tleh severne poloble. Med ljudmi je dobro poznana zaradi svojih zdravilnih učinkov in tudi kot trdovraten plevel, ki raste po vlažnih njivah in travnikih.
Uporabni deli rastline
Kot drogo uporabljamo posušene sterilne poganjke (zel njivske preslice). So brez vonja in imajo slankast okus. Iz njih pripravimo zdravilni čaj (Preslica) ali jih dodamo čajnim mešanicam (Čaj za ledvice in mehur, Čaj proti zvišanemu krvnemu tlaku, Čaj dr. Fajdiga).
Tekoči ekstrakt zeli njivske preslice pa je sestavina peroralnih kapljic (Kapljice za ledvice in mehur).
Nosilci učinka
Njivska preslica vsebuje približno 10% mineralnih snovi. Največ je kremenčeve kisline (50 – 60%), od tega je 5 – 6% vodotopnih silikatov. V drogi je veliko aluminijevega in kalijevega klorida (1,5%) ter mangan. Vsebuje tudi različne flavonske glikozide, saponine (ekvizetonin), polienske in dikarboksilne kisline, sitosterol in vitamin C.
Raba v ljudski medicini
V slovenski ljudski medicini ima preslica nekaj zelo zanimivih imen: fašec, hvošč, rabozel, štukovac ali žabna. Najbolj je poznana kot sredstvo za pospeševanje izločanja urina pri zdravljenju vnetnih obolenj sečnih izvodil in ledvičnega peska. Največkrat jo uporabljamo skupaj z drugimi drogami v diuretičnih čajnih mešanicah. V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri revmatičnih težavah, občasno jo dodajamo tudi čajnih mešanicam proti kašlju. Uporabljali so jo za zdravljenje tuberkuloze, saj naj bi topna kremenčeva kislina pospešila naravni proces zdravljenja. Zunanje njivsko preslico uporabljamo pri ranah, ki se slabo celijo, v kopelih pri omrzlinah, motnjah prekrvavitve, oteklinah pri zlomih kosti in preležaninah.
Raba v farmaciji
Njivska preslica deluje diuretično (pospešuje izločanje urina), kar naj bi bila posledica kombiniranega delovanja sterolov in flavonskih glikozidov. Čaj uporabljamo za izpiranje sečnih poti pri vnetjih sečil ter pri ledvičnem pesku. Zunanje ga uporabljamo kot adstringent za zaustavljanje krvavitev in pospeševanje celjenja ran.
Uporaba pri odraslih
Dve do tri čajne žličke zdravilnega čaja prelijemo s skodelico vrele vode (250 ml), dobro premešamo in pustimo vreti 5 minut. Pokrito pustimo stati še 10-15 minut in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat do štirikrat dnevno.
Tradicionalno čaj lahko uporabljamo 2 do 4 tedne.
Uporaba pri otrocih, med nosečnostjo in dojenjem
Otrokom do 12 let pripravkov z njivsko preslico ne dajemo. Prav tako ne priporočamo uporabe njivske preslice med nosečnostjo in dojenjem, saj nimamo podatkov o varnosti.
Neželeni učinki in interakcije
Njivska preslica lahko v redkih primerih povzroči kožne preobčutljivostne reakcije ter blage prebavne težave. V takih primerih njivske preslice ne uporabljamo. O medsebojnem delovanju njivske preslice z drugimi zdravili ni poročil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Z njivsko preslico zdravimo le blažje zdravstvene težave. Če se stanje ne izboljša v 7 dneh, ali se celo poslabša, moramo obiskati zdravnika. Obisk zdravnika je nujen pri ledvičnih obolenjih ob pojavu vročine, bolečega uriniranja, krčev ali krvi v urinu. Posvet z zdravnikom je nujen tudi za moške s težavami z izločanjem urina, da izključi možnost morebitnega obolenja prostate. Njivske preslice ne uporabljamo pri hujših obolenjih srca ali ledvic, ko je zaradi zastajanja vode v telesu priporočljiv zmanjšan vnos tekočine.
Zanimivosti
V Sloveniji raste še več vrst preslice, vendar se le njivska preslica uporablja kot zdravilna rastlina. Njeni sorodnici močvirska preslica (Equisetum palustre L.) in gozdna preslica (Equisetum sylvaticum L.) sta strupeni. Ker večinoma potrebujeta močvirna, senčna rastišča, ni velike možnosti, da bi ju zamenjali. Kot pomoč pri prepoznavanju prave rastline nam pomaga še en znak: nikoli ne nabiramo vrst, ki imajo na zelenih poganjkih še ostanke rjavih klaskov.
Viri:
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 25.6.2015.
- Schönfelder I in P. Zdravilne rastline – vodnik. Založba Narava, 2010: 348.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 98-99.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 427-428.
- Comunity herbal monograph on Equisetum Arvense L., Herba. www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_-_Community_herbal_monograph/2009/12/WC500018412.pdf. Dostop: 23.6.2015.
- Vademekum 2013, Gorenjske lekarne, Druga izdaja, 2013: 37, 48, 58-59, 108, 154-155.
Datum priprave informacije: Julij, 2015