Sena
Cassia species (Cassia angustifolia Vahl, Cassia senna L.)
Družina: Rožičevke (Caesalpiniaceae)
Uporaba: Za lajšanje občasnih težav z zaprtjem, za izpraznitev črevesja za potrebe preiskav ali pri zdravniških posegih.
Uporabni deli: listi (folium), plodovi (fructus)
Pravni položaj:
- Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)
Predstavitev rastline
Liste in plodove, ki jih uporabljamo za izdelavo droge, dobimo iz dveh različnih vrst, ki običajno rasteta v obliki grma, ki je visok od 0,5 do 1,5 metrov.
Prva vrsta je tinevelška sena (Cassia angustifolia Vahl), ki raste v Somaliji in Arabiji, na veliko pa jo gojijo tudi v južni Indiji. Ima pernato deljene liste, ki imajo na konicah kratke trne.
Drugi pravimo aleksandrijska sena (Cassia senna L.), ki je razširjena v Sudanu in pokrajinah do zahodne Afrike. Ima parno pernato deljene liste, ki so za polovico manjši od listov tinevelške sene.
Cvetovi obeh vrst sene so rumene barve in so združeni v grozdastih socvetjih. Iz cvetov se razvijejo 2 do 4 cm dolgi in 1 cm široki ploski stroki rjave barve.
Uporabni deli rastline
Pri seni najpogosteje uporabljamo liste, iz katerih pripravimo zdravilni čaj (Sena) ali jih dodamo čajni mešanici (Odvajalni čaj). Najdemo jih tudi v pripravkih v obliki tablet ali kot eno od sestavin švedske grenčice. Uporabni so tudi plodovi, ki jih pri nas najdemo v pripravku v obliki tablet ter kot čaj, v kombinaciji z listi.
Nosilci učinka
Listi sene vsebujejo 3% diantronskih glikozidov, senozidov A, A1 ter B do F, in majhen delež antrakinonskih glikozidov (rein-8-glukozid, rein-8-soforozid). Listi vsebuejo še 2 do 3% sluzi, 0,05% eteričnega olja in flavonoide.
Plodovi sene imajo podobno sestavo kot listi, razlikujejo pa se v vsebnosti antronskih in antrakinonskih spojin.
Mehanizem odvajalnega delovanja sene temelji na razgradnji senozidov do senidinov (aglikonov) pod vplivom bakterijskih -glikozidaz v debelem črevesju. Senozidi se zaradi svoje hidrofilnosti ne absorbirajo v zgornjih delih prebavnega trakta, tudi prebavni encimi jih ne morejo hidrolizirati, šele bakterijski encimi v debelem črevesju jih razgradijo do senidinov. Senidini se nato metabolizirajo do aktivnega rein-9-antrona. Ta pospeši gibanje debelega črevesja in zmanjša čas prehoda blata. Zmanjša tudi absorpcijo vode in elektrolitov v epitelijske celice ter poveča prepustnost trdnih stikov, zato se poveča količina tekočine v debelem črevesju. Odvajalni učinek nastopi 8 – 12 ur po zaužitju pripravka s seno.
Raba v farmaciji
Seno so kot zdravilno rastlino cenili že Arabci v srednjem veku. V devetem stoletju so jo prinesli v Evropo. Tu je kar nekaj stoletij veljala za dragoceno in drago drogo.
V farmaciji so pripravki s seno namenjeni kratkotrajni uporabi v primerih občasnega zaprtja, ki nastane na primer zaradi spremembe prehrane, spremembe okolja ali daljšega mirovanja zaradi poškodbe ali bolezniter ga ni mogoče odpraviti s spremenjeno prehrano in vlakninskimi odvajali.
Seno lahko uporabimo tudi pri težavah s hemoroidi, pred preiskavami in operacijami, ko je potrebna izpraznitev črevesja ter po operacijah rektuma in analnega področja.
Uporaba pri odraslih
Za pripravo čaja vzamemo polovico do eno čajno žličko listov sene in jih prelijemo s skodelico vroče vode (150 ml), dobro premešamo, pustimo stati 10 – 20 minut in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo enkrat dnevno, zvečer pred spanjem.
Liste sene lahko prelijemo tudi s skodelico mrzle vode, vendar moramo v tem primeru drogo namakati 10 do 12 ur. Nato čaj precedimo in ga običajno zvečer pred spanjem popijemo eno skodelico. Nekateri avtorji navajajo, da naj bi imel hladno pripravljen čaj milejše učinke, prav tako naj ne bi povzročal krčev in bolečin v trebuhu.
Zdravilnega čaja ne smemo uporabljati dalj časa, običajno zadostuje uporaba dvakrat do trikrat tedensko. Prav tako ga ne smemo piti preveč ali premočno pripravljenega, ker povzroča neželene učinke, kot so trebušne bolečine, krči in huda driska, ki vodi v izgubo vode in elektrolitov, predvsem kalija.
Najprimernejši odmerek je najmanjši odmerek, ki povzroči odvajanje mehkega blata.
Kontraindikacije
Sene ne uporabljamo pri preobčutljivosti za seno, pri zapori črevesja, zožitvi črevesja ali ohlapnosti črevesja, vnetju slepiča, vnetnih boleznih črevesja (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis), trebušni bolečini nepojasnjenega izvora ali hudi dehidraciji z izgubo vode in elektrolitov.
Sene naj ne uporabljajo bolniki, pri katerih zastoj blata spremljajo nepojasnjene akutne ali kronične prebavne težave (trebušna bolečina, slabost, bruhanje), saj so to lahko znaki črevesne zapore.
Uporaba pri otrocih, med nosečnostjo in dojenjem
Otrokom do 12 let pripravkov s seno ne dajemo, prav tako naj sene ne uporabljajo nosečnice in doječe matere.
Neželeni učinki
Sena lahko v redkih primerih povzroči preobčutljivostne reakcije (srbenje, koprivnica, izpuščaji). V takih primerih sene ne uporabljamo.
Pri jemanju pripravkov s seno se lahko pojavijo krči, trebušne bolečine, tekoče blato in driska, kar je lahko tudi posledica prevelikega odmerjanja. Huda driska vodi v izgubo vode in elektrolitov, predvsem kalija, kar poruši elektrolitsko ravnotežje v telesu. Posledica izgube kalija so lahko motnje delovanja srca in šibkost mišic.
Zaradi izločanja metabolitov zdravilnih učinkovin z urinom se lahko med uporabo pripravkov s seno urin obarva rumeno ali rdečerjavo, kar pa ni škodljivo. Po prenehanju jemanja sene obarvanost izgine.
Medsebojno delovanje z drugimi zdravili
Dolgotrajna uporaba ali zloraba pripravkov s seno vodi do hipokaliemije, ki lahko vpiva na delovanje zdravil s srčnimi glikozidi in antiaritmiki. Sočasna uporaba sene z ostalimi zdravili, ki znižujejo koncentracijo kalija v krvi (na primer zdravila ki odvajajo vodo - diuretiki, zdravila, ki vplivajo na vnetja - kortikosteroidi, korenina gladkostebelnega korena), lahko še poslabša elektrolitsko neravnovesje. Sočasna uporaba sene s temi zdravili se ne priporoča.
Opozorila in nasveti farmacevta
Izogibati se moramo dolgotrajni uporabi odvajal. Jemanje pripravkov s seno prekinemo, čim se prebava uredi, ne smemo jih uporabljati dlje kot 1 do 2 tedna brez posveta z zdravnikom.
V primeru kroničnega zaprtja je nujno, da se posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom o spremembi prehrane in drugih ukrepih za odpravljanje zaprtja. Nujno je treba poiskati tudi vzrok zaprtja.
Dolgotrajna uporaba ali zloraba sene lahko zveča lenobnost črevesja, povzroči navajenost in potrebo po večjih odmerkih. Poruši lahko elektrolitsko ravnovesje v telesu, privede do prisotnosti beljakovin in krvi v urinu ter obarvanja črevesne sluznice, ki običajno izgine po prenehanju uporabe zdravila.
Pri bolniih z ledvičnimi obolenji obstaja večja verjetnost elektrolitskega neravnovesja.
Sena ni primerna za hujšanje.
Za preprečevanje zaprtja se priporoča hrana, ki vsebuje veliko vlaknin (zelenjava, črni kruh, otrobi), pitje veliko tekočine in redna telesna aktivnost. Izogibati se moramo čokoladi in drugim sladkarijam, jesti manj škrobne hrane, predvsem tiste iz moke, manj mesa, jajc in jajčnih jedi. Še bolj bomo uspešni, kadar bomo jedli počasi, dobro razpoloženi in bomo hrano dobro prežvečili.
Literatura:
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 17-04-2013.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 319 - 322
- E/S/C/O/P Monographs, Second Edition, 2003: 456 – 458
- http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Herbal_Community_herbal_monograph/2009/12/WC500018215.pdf. Dostop: 21-4-2014.
- Vademekum 2013, Gorenjske lekarne, Druga izdaja, 2013: 114 - 115
- Jagodič B. Zdravilne zeli: najboljše blago za zdravo telo. Slomškova založba, 2004: 356 – 357
- Vogel A. Ljudski zdravnik: koristni nasveti za zdravje. A. Vogel Verlag (Farmedica), 2012: 235 - 239
Datum priprave informacije: Maj, 2014