Šentjanževka
Hypericum perforatum L.
Družina: krčničevke (Hypericaceae)
Uporaba: notranje pri psihični izčrpanosti, blagih do srednje težkih depresivnih stanjih, živčnem nemiru, težavah z uspavanjem in blagih prebavnih težavah; zunanje pri blažjih kožnih vnetjih (na primer sončnih opeklinah), manjših poškodbah kože
Uporabni deli: zel (herba)
Pravni položaj:
- Z (Zdravilo, ki se izdaja brez recepta.)
Predstavitev rastline
Šentjanževka je zelnata rastlina, ki zraste okrog 60 cm visoko. Pokončna dvoroba stebla so v zgornjem delu olesenela in včasih rdeče obarvana. Listi so jajčasti ali eliptični, skoraj brez peclja, nasprotno nameščeni. V kobule razvrščeni cvetovi so zlatorumeni, zvezdasto oblikovani ter imajo pet zelenih čašnih in pet zlatorumenih venčnih listov. Rumeni venčni listi se, če jih zmečkamo med prsti, obarvajo krvavo rdeče - na tak način se lahko dobro prepričamo, da smo nabrali pravo rastlino. Šentjanževka je precej razširjena rastlina v Evropi. V Sloveniji jo najdemo na prisojnih in suhih legah. Zacveti junija, okrog kresa, in cveti do avgusta.
Uporabni deli rastline
V času cvetenja, najbolje tik pred polnim razcvetom, nabiramo zgornji del zelišča, saj največ učinkovin vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij.
Posušeno zel šentjanževke običajno uporabimo za pripravo zdravilnega čaja, redkeje pa za pripravo tinkture.
V Sloveniji je na voljo tudi zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček zeli šentjanževke.
Šentjanževo olje je tradicionalno sredstvo za nego kože in lajšanje blažjih kožnih težav. Pripravimo ga iz svežih cvetov, saj voda v svežih cvetovih omogoči potek določenih encimskih reakcij, pri katerih nastajajo plini, ki jih opazimo kot plavajoče mehurčke v olju. Priprava šentjanževega olja je enostavna, zato ga ljudje pogosto pripravijo kar sami. Najpogostejši način priprave je naslednji: 25 g svežih cvetov šentjanževke prelijemo s 100 g olivnega olja in dobro premešamo. Posodo, ki mora biti napolnjena do roba, dobro zapremo, postavimo na sončen prostor in jo pogosto pretresemo. Po šestih tednih olje odcedimo. Tako pripravljeno šentjanževo olje je sijoče rubinasto rdeče barve. Olju dajejo barvo spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe. Olje, pripravljeno v temnem prostoru, bi bilo medeno rjave barve. Olje shranjujemo v steklenici iz rjavega stekla, v hladnem prostoru.
Šentjanževka je tudi sestavina homeopatskih zdravil.
Nosilci učinka
Za zdravilne učinke šentjanževke so po mnenju nekaterih avtorjev v veliki meri odgovorni hiperforin in preostali derivati fluoroglucinola.
K učinkovitosti prispevajo tudi naftodiantroni, med katerimi je najbolj znan hipericin – to so spojine, ki dajejo šentjanževemu olju značilno rdečo barvo. Nahajajo se v temnih pikah na robu zelenih listov, predvsem pa v venčnih listih.
V žlezah, ki jih lahko vidimo že s prostim očesom kot drobne prozorne pike na stebelnih in venčnih listih, se nahaja eterično olje.
Druge učinkovine so še flavonoidi, čreslovine, fenilpropanoidi, procianidini, ksantoni …
Raba v ljudski medicini
Šentjanževko so že v starem veku uporabljali kot zdravilo za lajšanje bolečin. Literaturni viri navajajo številna področja uporabe v zdravilne namene, kot so zasluzenje pljuč, želodčni katar, glavobol, zlatenica, nervozno srce, nespečnost, slabokrvnost, močenje postelje, glistavost, revma, protin, psihične težave…. V ljudski medicini se šentjanževo olje uporablja za zaščito kože pred soncem, prvo pomoč pri opeklinah, turih, površinskih ranah in razjedah, udarcih, bolečinah v mišicah…
Raba v farmaciji
Danes je šentjanževka ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin.
Več deset kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih s spremljajočimi znaki, kot so potrtost, nerazpoloženje, izguba zanimanja in pomanjkanje energije. Ugotovili so, da je učinek primerljiv s sinteznimi antidepresivi, prenašanje šentjanževke pa je celo boljše oziroma je izraženih manj neželenih učinkov.
Šentjanževo olje je učinkovito negovalno olje za nego suhe in razpokane kože, še posebej za poletno nego kože, obremenjene zaradi sonca. Znana je uporaba šentjanževega olja pri lajšanju blažjih kožnih težav, kot so kožna vnetja (tudi sončne opekline) in kot pomoč pri celjenju površinskih ran. Raziskave so potrdile protivnetno, protibakterijsko in protiglivično delovanje učinkovin šentjanževke.
Potekajo tudi številne raziskave protivirusnega, protibolečinskega, protirakavega in drugih delovanj šentjanževke.
Uporaba pri odraslih
Notranje uporabljamo šentjanževko v obliki zdravilnega čaja ali trdih kapsul. Obe zdravili jemljemo v skladu z navodilom za uporabo.
Pri kožnih težavah uporabljamo šentjanževo olje, ki ga nanesemo na prizadeti del kože večkrat dnevno. Zunanje lahko uporabljamo tudi poparek iz zeli šentjanževke, ki ga uporabimo za izpiranje ali za pripravo obloge na prizadetem predelu kože.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti odsvetujemo uživanje zdravil z zeljo šentjanževke pri osebah, ki so mlajše od 18 let.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Nosečnice in doječe matere naj zdravil iz zeli šentjanževke ne uživajo, saj ni dovolj podatkov o varnosti uporabe v teh obdobjih.
Interakcije in neželeni učinki
Pomembna lastnost šentjanževke, ki hkrati omejuje uporabo te rastline, je vpliv na presnovo večine drugih zdravil. Splošno priporočilo je, da šentjanževke ne uživamo sočasno z drugimi zdravili oziroma lahko to storimo le po posvetu z zdravnikom. Tako na primer ne smemo uživati šentjanževke z zdravili za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov ali zdravljenje okužbe s HIV. Tudi sočasna uporaba šentjanževke s peroralnimi kontraceptivi ni primerna, ker se njihova učinkovitost lahko zmanjša. Sočasna uporaba z zdravili za zdravljenje depresije pa lahko poveča tveganje resnih neželenih učinkov.
Neželeni učinki šentjanževke so običajno redki in blagi - v posameznih primerih se lahko pojavijo blage prebavne težave (na primer slabost, trebušna bolečina, driska), preobčutljivostne kožne reakcije, utrujenost ali nemir.
Možen neželen učinek ob notranji uporabi šentjanževke ob sočasni izpostavitvi intenzivni sončni svetlobi je tudi preobčutljivost na svetlobo ali fotosenzibilizacija, ki se kaže v obliki kožnih poškodb, podobnih sončnim opeklinam. Znano je, da se ob zaužitju velikih količin sveže šentjanževke s hrano ali ob dolgotrajnem krmljenju s to rastlino pri govedu, ovcah in konjih, ki so sočasno izpostavljene sončni svetlobi, pojavijo izpuščaji na delih kože brez dlake, nemir in driska. Velja ocena, da bi pri ljudeh prve znake škodljivega delovanja ob hkratnem izpostavljanju sončni svetlobi povzročilo šele zaužitje tridesetkrat višjih odmerkov šentjanževke od tistih, ki se uporabljajo pri zdravljenju. Večjemu tveganju za pojav tovrstnih neželenih učinkov pri prekomernem odmerjanju so izpostavljene predvsem osebe s svetlejšo poltjo in kožnimi obolenji. Pri posameznikih s svetlejšo poltjo se ob notranji uporabi šentjanževke lahko pojavijo tudi simptomi, kot so mravljinčenje, povečana občutljivost na mraz ali bolečino, pekoči občutek. Ob pojavu preobčutljivosti na svetlobo je nujno, da se izogibamo sončni svetlobi in drugim virom UV svetlobe za 1 do 2 tedna.
Ob zunanji uporabi šentjanževke se lahko pojavijo neželene reakcije na koži.
Opozorila in nasveti farmacevta
Šentjanževka je učinkovito in varno zdravilo pri lajšanju blage do srednje težke depresije, ki ga bolniki običajno dobro prenašajo. Potrebno je redno nekajtedensko jemanje, saj učinek nastopi šele po nekaj 3 do 4 tednih rednega jemanja predpisanih odmerkov zdravila. Če po 4 do 6 tednih ni znakov izboljšanja, ali se stanje celo poslabša, zdravilo prenehamo jemati in se posvetujemo z zdravnikom. Želeni učinek dosežemo le z rednim jemanjem dovolj visokih odmerkov, zato svetujemo uporabo zdravil brez recepta, ki vsebujejo standardizirane izvlečke zeli šentjanževke. Uživanje zdravilnega čaja pri depresijah običajno ne zadošča, saj vsebuje premalo učinkovin. Čaj je koristen predvsem kot pomoč pri blagih stanjih psihične izčrpanosti, potrtosti in brezvoljnosti ter kot podpora čustvenemu ravnovesju. Omenjajo tudi koristne učinke pri želodčnih težavah.
Pogoj za varno uporabo šentjanževke je upoštevanje določenih previdnostnih ukrepov. Šentjanževka ni primerna za zdravljenje hude depresije. Prav tako ni primerna za ljudi, ki jemljejo druga zdravila zaradi možnega medsebojnega delovanja s številnimi zdravili. Ne smejo je uživati bolniki po presaditvi organov, bolniki, ki se zdravijo zaradi okužbe z virusom HIV, ter osebe, ki so preobčutljive na šentjanževko. Z uporabo šentjanževke prekinemo vsaj 10 dni pred predvidenim operativnim posegom, saj lahko pride do medsebojnega delovanja šentjanževke z zdravili, uporabljenimi pri posegu. Velja tudi opozorilo, naj se ob uživanju šentjanževke izogibamo sočasnemu intenzivnemu izpostavljanju sončni svetlobi ali drugim virom UV žarkov.
Znano je, da je šentjanževo olje zelo primerno za poletno nego kože, obremenjene zaradi sonca. Ob tem je pomembno opozorilo, da olja ne uporabljamo za zaščito pred soncem, saj kože ne zaščiti pred škodljivimi vplivi UV sevanja. Prav tako velja, da predelov kože, na katere smo šentjanževo olje nanesli, ne izpostavljamo intenzivni sončni svetlobi, saj se v nasprotnem primeru lahko poveča tveganje neželenih reakcij na koži.
Literatura:
- European Medicines Agency. Community Herbal Monograph on Hypericum perforatum L., herba (Well-established medicinal use, Traditional use). Dostop: 29.5.2023.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2000: 228-29.
- Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:22, 50-55.
- Grünwald J, Jänicke C. zelena lekarna. Založba Mladinska knjiga, 2006: 359-60.
- ESCOP Monographs, Second Edition. Thieme, 2003: 257-281
- Isacchi B, Bergonzi MC, Carnevali F, van der Esch SA, Vincieri FF, Bilia AR. Analysis and stability of the constituents of St. John's wort oils prepared with different methods. J Pharm Biomed Anal. 2007 Dec 21; 45(5): 756-61.
- Wölfle U, Seelinger G, Schempp CM. Topical application of St. John's wort (Hypericum perforatum). Planta Med. 2014 Feb; 80(2-3): 109-20.
Datum priprave informacije: Junij, 2023