Sladki koren
Glycyrrhiza glabra L.
Družina: Metuljnice (Fabaceae)
Uporaba: kašelj, ki ga spremlja gosta sluz, vnetja zgornjih dihal, razjede na želodcu ali dvanajstniku
Uporabni deli: korenina (radix), sok (succus)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Sladki koren je 1-2 m visoka trajnica z raztegnjenim koreninskim sistemom, ki ga sestavljajo dolga, močna korenika, iz katere kasneje zrastejo stranske korenine in številne zelo dolge pritlike. Korenine so sladkega okusa. Na olesenelih steblih rastejo lihopernati ozki suličasti listi, poraščeni z lepljivimi žleznimi laski. Iz zalistja poganjajo klasasta pokončna socvetja, dolga 10-15 cm, s številnimi modro-vijoličnimi, modro-rožnatimi ali rožnatimi metuljastimi cvetovi. Rastlina cveti od junija do septembra. Plodovi se razvijejo v 2,5 cm dolgih ovojih. Korenine nabiramo jeseni. V Sloveniji uspeva le na obmorskih rastiščih med grmovjem in po kamnitih travnikih.
Uporabni deli rastline
Za zdravilno uporabo uporabljamo korenino in sok sladkega korena. Korenino sladkega korena sestavljajo številne posušene olupljene ali neolupljene korenine in podzemni stranski poganjki, grobo zdrobljeni ali v daljših kosih. Sok sladkega korena pa je vodni izvleček korenin, iz katerega s sušenjem pridobimo črnorjave paličaste kose (lakrico ali črni sladkor).
Nosilci učinka
Najpomembnejši so flavonoidi (0,65 do 2%) in pentaciklični triterpeni (2 do 15%), ki so nosilci zdravilnega delovanja. Najpomembnejše mesto med triterpeni zasedata saponina glicirizin oziroma glicirizinska kislina. Značilne sestavine, ki so jih izolirali iz sladkega korena, so še kumarini, fitoestrogeni, grenčine in hlapne snovi.
Raba v ljudski farmaciji
Korenina sladkega korena je ena izmed najstarejših poznanih drog, saj jo človeštvo v medicinske namene uporablja že skoraj pet tisoč let. Sladki koren so notranje uporabljali pri vnetju slepiča, zaprtju, vnetju prebavnega in urogenitalnega trakta, pa tudi za spodbujanje menstruacije in tvorbo mleka. Pripravke iz sladkega korena tradicionalno uporabljajo še za zdravljenje uroloških, jetrnih in žolčnih boleznih, pri težavah s hemoroidi in zastrupitvah s hrano. Sladki koren od nekdaj slovi kot odličen afrodiziak, običajna pa je bila tudi zunanja uporaba pri kožnih boleznih (proti alergijskim in vnetnim reakcijam na koži).
Raba v farmaciji
Farmakološke raziskave so potrdile učinkovitost pripravkov iz sladkega korena pri zdravljenju želodčnih razjed in pri lajšanju izkašljevanja goste sluzi. Prav tako izkazujejo tudi antikoagulacijsko, protivnetno, protivirusno in protimikrobno delovanje ter stimulativne vplive na biokemični proces nastajanja melanina v koži pod vplivom UV žarkov (melanogeneza).
Raziskovalci so dokazali tudi možnosti uporabe sladkega korena pri preprečevanju krčev (antikonvulzivno delovanje), protirakavo, estrogensko in imunostimulativno delovanje ter vpliv na spominske sposobnosti.
Uporaba pri odraslih
Priporočila navajajo pripravo 5 do 15 g droge iz korenine, kar ustreza 200 do 600 mg glicirizina dnevno, odmerki soka pa znašajo 0,5 do 1 g pri vnetjih zgornjih dihalnih poti in 1,5 do 3 g pri želodčni razjedi. Za pripravo čaja 1-2 žlički korenine prelijemo s 150 ml vrele vode in pustimo stati 10 do 15 minut. Po vsakem obroku lahko spijemo 1 skodelico tako pripravljenega čaja.
Evropska farmakopeja predpisuje 1,5 do 5 ml standardiziranega tekočega etanolnega izvlečka korenine sladkega korena, ki vsebuje 4% (m/m) glicirizinske kisline in 52 do 65% etanola (V/V). Zdravljenje brez zdravniškega nadzora ne sme trajati več kot 4 do 6 tednov. Poleg tega se priporoča, da v času zdravljenja uživamo neslano hrano in hrano bogato s kalijem (banane, suhe marelice).
Uporaba pri otrocih
Otroci lahko jemljejo le vodne izvlečke, ki jih preračunamo iz odmerkov za odrasle glede na starost in telesno težo otroka.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Zaradi pomanjkanja ustreznih kliničnih študij je uporaba sladkega korena v času nosečnosti in dojenja kontraindicirana.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Neželeni učinki ali celo zastrupitve nastanejo redko in so skoraj izključno posledica dolgotrajnejše uporabe prevelikih količin droge (odmerkov, večjih od 20 g). Visokih odmerkov ne uporabljamo dlje kot 4-6 tednov. Simptomi zastrupitve so naslednji: zadrževanje natrijevih in kloridnih ionov ter zadrževanje vode, povečano izločanje kalija in pomanjkanju kalija v krvi (hipokaliemija) ter motnje sposobnosti srca za črpanje krvi in srčnega ritma.
Pripravkov s sladkim korenom ne smemo kombinirati s kortikosteroidi. Zaradi povečanega izločanja kalijevih ionov je možna interakcija s kardiotoničnimi glikozidi, pri čemer lahko pride do pojava aritmij, palpitacij, slabosti in bolečin v trebuhu. Iz istega razloga ni priporočljiva uporaba z določenimi diuretiki in odvajali.
Opozorila in nasveti farmacevta
Osebe, ki jemljejo zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka ali imajo bolezni jeter ali ledvic, naj se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom. Pripravki iz sladkega korena so kontraindicirani pri jetrni cirozi, motnjah srčnega ritma, hipokaliemiji ter hudi ledvični insuficienci.
Pri dolgotrajni uporabi in visokih odmerkih (od 20g dnevno) lahko pride do povišanega krvnega tlaka, edemov in pomanjkanja kalija. Možno je povečano delovanje diuretikov.
Zanimivosti
Ljudska imena za sladki koren so tudi likviricija, sladčica, sladki les in sladkirica.
V skorji korenine je nakopičen glicirizin, ki rastlini daje sladkost in je 50-krat bolj sladek od saharoze.
Korenina sladkega korena lahko vsebuje aktivne učinkovine celo po 1200 letih, kar so dokazali v prejšnjem stoletju z analizo rastline iz leta 756.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF#!/pdf. Dostop: 11-09-2017
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 206 – 207..
- Schönfelder I in P. Zdravilne rastline – vodnik. Založba Narava, 2010: 346 - 347.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 152 – 153; 280 - 288.
- Bone K., Mills S. Principles and Practice of Phytotherapy,Modern Herbal Medicine, 2nd Edition, 2013: 719 – 740.
- Community herbal monograph on Glycyrrhiza glabra L. and/or Glycyrrhiza inflata Bat. and/or Glycyrrhiza uralensis Fisch., radix.
Dostop: 11-09-2017
Datum priprave informacije: Oktober, 2017