Srčna moč
Potentilla erecta (L.) Raeuschel
Družina: Rožnice (Rosaceae)
Uporaba: lajšanje težav pri vseh oblikah drisk, saj na površni črevesne sluznice tvori zaščitni sloj in s tem pomiri razdraženo in vneto sluznico ter jo ščiti pred draženjem
Uporabni deli: korenika srčne moči (Potentillae rhizoma)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Srčna moč je predstavnica rodu Potentilla, ki vsebuje okoli petsto različnih vrst in jim zaradi značilnih petih listov pravimo tudi petoprstniki. Je nizka, 3 do 10 cm visoka rastlina s pokončnim steblom. Cveti od maja do septembra. Cvet je rumene barve in en sam, razvije se na koncu pokončnega stebla. Običajno ga sestavljajo le štirje venčni listi, kar je za družino rožnic precej neobičajno. Srčno moč po tem tudi najlažje ločimo od drugih rumenocvetočih petoprstnikov. Iz cveta se razvije dva do osem majhnih zelenorumenih neužitnih plodov. Rastlina razširjeno raste po travnikih in pašnikih, ob gozdnih robovih in na šotnih tleh v Aziji in srednji ter severni Evropi.
Uporabni deli rastline
Drogo predstavlja korenika, ki jo nabiramo jeseni. Koreniko operemo, po potrebi razrežemo in dobro posušimo. Značilno zanjo je, da hitro izgubi zdravilne učinke, uporabna je največ eno leto. Je brez vonja, ima pa trpek okus. Iz korenike srčne moči lahko pripravimo čaj ali jo uporabimo v čajnih mešanicah (Čaj proti driski). Izvleček korenike najdemo tudi v obliki tinkture.
Nosilci učinka
Srčna moč, predvsem korenika, vsebuje veliko katehinskih čreslovin (15 – 20%), ki pri shranjevanju droge sčasoma preidejo v rdečkasto rjave flobafene. Vsebuje še elagitanine (10-15%), najpomembnejši med njimi je agrimonin. V drogi najdemo še flavonoide, kavno in galno kislino, katehingalate ter triterpenske kisline in njihove glikozide (tormentozid).
Raba v ljudski medicini
V ljudski medicini srčno moč najpogosteje uporabljamo za zdravljenje prebavnih motenj, povezanih z driskami, nepravilnim vrenjem, vetrovi in krči. Čaj, pripravljen iz korenike srčne moči, lahko uporabimo tudi za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu. Zunanje, v obliki kopeli ali oblog, je čaj primeren pri ozeblinah, lažjih opeklinah, pri manjših ranah, ki se slabo celijo, pri zlati žili in srbenju zunanjih spolovil. Srčna moč naj bi delovala tudi antialergijsko in splošno spodbujala imunski sistem.
Raba v farmaciji
Vodni prevretek iz posušene korenike srčne moči se uporablja za lajšanje težav pri driski, saj vsebuje čreslovine, ki delujejo adstringentno (zmanjšajo prepustnost površine sluznice). Čreslovine na površini črevesne sluznice tvorijo zaščitni sloj, ki pomirja razdraženo in vneto sluznico ter jo varuje pred draženjem. Prav zaradi čreslovin srčna moč izkazuje še protiulkusno delovanje in lahko zmanjša težave pri ulceroznem kolitisu in Chronovi bolezni. Kljub temu, da se izvlečki srčne moči pogosto uporabljajo v ljudski medicini, kliničnih raziskav, ki bi preučevali učinke srčne moči, ni.
Uporaba pri odraslih
Eno čajno žličko zdrobljene droge prelijemo s skodelico hladne vode (150 ml), dobro premešamo, segrejemo do vrenja, kratko prevremo, pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat do štirikrat na dan. Lahko ga uporabimo tudi za grgranje ali izpiranje.
Na enak način lahko pripravimo tudi Čaj proti driski, katerega sestavina je poleg listov poprove mete in cvetov prave kamilice tudi korenika srčne moči. Pri težavah z drisko ga pijemo trikrat do štirikrat dnevno.
Na drug način lahko čaj iz korenike srčne moči pripravimo tako, da drogo za nekaj ur namočimo v hladno vodo, nato pa segrejemo do vrenja in precedimo. Tako naj bi dosegli boljšo ekstrakcijo (izločitev) polisaharidov.
Uporaba pri otrocih
Na podlagi izkušenj iz ljudskega zdravilstva lahko srčno moč uporabljamo tudi pri otrocih, saj deluje blago. Čaj pripravimo enako kot za odrasle, le da za eno skodelico uporabimo polovico čajne žličke korenike srčne moči.
Uporaba med nosečnostjo in dojenjem
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti ne priporočamo uporabe srčne moči med nosečnostjo in dojenjem.
Neželeni učinki in interakcije
Droge s čreslovinami lahko pri občutljivih osebah povzročajo želodčne težave, kot so slabost, bruhanje in želodčne bolečine.
Iz previdnostnih razlogov pijemo čaj iz korenike srčne moči eno uro pred ali po zaužitju drugih zdravil, saj je lahko učinek zdravil ob sočasni uporabi čaja zakasnjen.
Opozorila in nasveti farmacevta
Pri driski lahko pride do izsušitve oz. dehidracije organizma. Prvi znaki dehidracije se kažejo z manjšo napetostjo kože. Še posebej moramo biti pozorni na to pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj dehidracija pri njih lahko nastopi zelo hitro.
Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju driske je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, kar preprečuje in odpravlja dehidracijo. Za to je primerna uporaba peroralne rehidracijske soli. Težave pri driski si lahko omilimo tudi z uživanjem manj mastne hrane in hrane s čim manjšo vsebnostjo vlaknin (npr. riž, banane, krompir) ter uživanjem hrane in drugih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami (npr. zdravila in prehranska dopolnila s probiotiki).
Če se zdravstveno stanje pri driski ne izboljša v 2 do 3 dneh ali se celo poslabša, se moramo posvetovati z zdravnikom. Ob pojavu vročine, krvi v blatu, hudih bolečin in znakih dehidracije ter ob ponavljajoči se driski je nujen obisk zdravnika.
Zanimivosti
Ime srčna moč izhaja iz ljudskega zdravilstva, da naj bi izvleček srčne moči krepil srce, a tega niso nikoli znanstveno potrdili.
Srčna moč je imela nekoč velik pomen med zdravilnimi rastlinami. V zeliščarskih knjigah 16. stoletja so ji pripisovali vsemogočno zdravilno moč, z njo so zdravili celo kugo. Kasneje so jo zamenjale druge zdravilne rastline, do danes se je njena uporaba ohranila predvsem v ljudski medicini.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih zelišč. https://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF. Dostop: 24.5.2022.
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013: 301-303.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002: 192-193.
- Vademekum 2020, Gorenjske lekarne, 2020: 54-55.
- Pisk N. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. SFD, 2011: 128-129.
Datum priprave informacije: Maj, 2022