Suho oko
Sindrom suhega očesa je vedno bolj razširjena bolezen sodobnega časa, ki je odraz staranja prebivalstva. Gre za kronično očesno bolezen, kjer se solze ne tvorijo dovolj učinkovito in/ali pa prehitro izhlapijo na površini očesa. Glavni razlog za to je nezadostno delovanje žlez, ki izločajo vodno plast ali maščobno plast solznega filma. Zanimivo je, da je eden izmed glavnih simptomov povečano solzenje, kar nemalokrat vodi v napačno razlago stanja.
Za dobro razumevanje sindroma suhega očesa je potrebno najprej razložiti, kako je sestavljen solzni film, ki prekriva sprednji del očesa. Solzni film je sestavljen iz mukozne, vodne in maščobne plasti. Spodnja mukozna plast izloča snovi, ki oko hranijo in ga ščitijo pred nastankom infekcij. Mukozna plast skrbi, da se srednja vodna plast razporedi enakomerno po površini. Vodno plast solznega filma izločajo vodne žleze. Sestavljena je iz vode, elektrolitov in prej omenjenih snovi, ki jih izloča mukozna plast. Na vrhu je oljna ali maščobna plast, katere namen je preprečevati izhlapevanje vodne plasti in izsušitev očesa. Izločajo jo majhne žleze na robu vek.
Poenostavljeno lahko rečemo, da oko izloča dve vrsti solz. Ene imenujemo vlažilne solze, ki nastajajo preko celega dneva in so namenjene vlaženju očesa. Gre za kompleksno mešanico iz vode, olja, mukoze in snovi, ki služijo kot hrana in zaščita sprednje površine očesa. Druga vrsta so refleksivne solze. To so solze, ki nimajo vlažilne vrednosti. Refleksivne solze pritečejo, ko nam kaj pade v oko, ko režemo čebulo ali ko nekaj draži oko. Njihov namen je odstraniti tujek, zato pritečejo v velikih količinah, kar se kaže kot pretirano solzenje. Takrat, ko oko ne proizvaja zadosti vlažilnih solz, pride do draženja očesa iz okolice in zato pritečejo reflektivne solze. Solzenje pa ni edini simptom, ki spremlja suho oko. Pogosto pacienti potožijo tudi o občutku peska v očesu ali rezanja v očesu, pekočem občutku, občutku srbeža. Opazimo lahko rdeče ali vnete oči, vid običajno postane zamegljen po branju, gledanju TV ali računalnika.
Vzroki za nastanek sindroma suhega očesa so številni. Poglaviten razlog je staranje, saj z leti žleze proizvajajo vedno manj maščobne plasti, kar vodi v prehitro izhlapevanje vodnega filma. Neenakomerno izločanje maščobnega filma pa lahko povzročajo tudi druga stanja, kot so vnetje robov vek (blefaritis), rozacea ali druga kožna obolenja, zaradi česar so vneta ali zamašena izvodila žlez. Na drugi strani lahko pride tudi do zmanjšanega izločanja vodne faze solznega filma iz žlez, kar vodi v lepljiv izcedek iz očesa. Suho oko je lahko tudi spremljevalec drugih kroničnih bolezni, ki poškodujejo solzne žleze, zato te izločajo manj solznega filma (npr. sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, Sindrom Sjorgen). Poleg naštetega lahko suho oko povzročajo tudi kontaktne leče, pretirano gledanje TV in računalnika, vroče, suho ali vetrovno okolje. Lahko pa so razlog tudi operacije oči ali predpisana zdravila (protibolečinska zdravila, zdravila za spanje, antihistaminiki, zdravila za uravnavanje krvnega tlaka) ali zdravila brez recepta za npr. zdravljenje prehlada.
Pri zdravju oči ima velik pomen preventiva. Pomembno je, da že od otroštva dalje nosimo sončna očala ali oči zaščitimo s kapo s šiltom. Uživati je potrebno raznoliko in zdravo hrano ter piti dovolj tekočine. Pri branju, delu z računalnikom ali pri gledanju TV se poskusimo posluževati pravila 20 minut gledanja na bližino, 2 minuti gledanja v daljavo. Položaj računalniškega zaslona postavimo pod nivojem oči, saj bodo tako oči manj odprte. Opomniti se je potrebno, da čim večkrat mežikamo oz. utripamo z vekami in tako vlažimo oko. Po 40. letu se priporoča preventivni obisk pri oftalmologu. V primeru, da že občutimo suhe oči, poskrbimo, da navlažimo prostore, kjer se nahajamo. Izogibajmo se klimatiziranih prostorov. V naravi se pred vetrom, mrazom ali soncem zaščitimo z očali, ki imajo zaščito tudi pri strani. Očala uporabljamo tudi pri vodnih in zimskih športih. V primeru občasnih in blagih težav za zdravljenje suhega očesa svetujemo uporabo umetnih solz v tekoči obliki, obliki gela ali mazila. Slednja dva se na očesni površini zadržita dlje časa in tako očesno površino ščitita dlje časa. Uporaba gelov in mazil je priporočljiva ponoči, saj lahko zameglijo vid. Umetne solze lahko uporabljamo tolikokrat na dan kot jih potrebujemo – to lahko pomeni vsako uro ali nekajkrat dnevno. Če je le mogoče, izberemo preparate, ki ne vsebujejo konzervansov. Svetujemo tudi redno čiščenje robov vek s toplo vodo in ustreznimi preparati za čiščenje vek, še posebej pri ljudeh, ki imajo sočasno pridruženo vnetje vek. Pomagamo si lahko tudi s toplimi oblogami, ki jih na zaprte veke namestimo za 15 minut. Za nasvet o izboru ustreznega pripravka za vaše težave povprašajte vašega farmacevta v lekarni. V primeru, da omenjeni pripravki ne bodo izboljšali vašega stanja, je potrebno pomoč poiskati pri očesnem zdravniku oz. oftalmologu.
Datum priprave informacije: Avgust, 2021