Tveganja oz. previdnost pri nabiranju zdravilnih rastlin
Toplo vreme in prebujajoča se narava nas kar sama kličeta k izletom v gozdove in na travnike. Ob navdušenem opazovanju cvetočih rastlin pa nas spomin zanese v mladost, ko smo z babicami nabirali zdravilne rastline za čaje. Prav hitro si zaželimo takšnega čaja in naberemo šop cvetočih rastlin. Pa res poznamo zdravilne rastline? Večina je sicer lahko prepoznavnih, nekaj je pa tudi takšnih, ki jih lahko hitro zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Zgodba vsake pomladi je seveda čemaž oziroma gozdni česen, pri katerem je potrebna pazljivost, saj je lahko zamenjava z jesenskim podleskom, belo čmeriko ali šmarnicami usodna. Nekaj kratkih napotkov pri nabiranju zdravilnih rastlin tako ne bo odveč.
Najbolj pomembno je torej poznavanje rastlin. Pri tem si lahko pomagamo z risbami in fotografijami v knjigah o zdravilnih rastlinah, kjer poleg opisa rastline najdemo tudi opis lokacij rastišč in možne nevarne zamenjave. Ob nejasnostih lahko povprašate tudi vašega farmacevta. Priporočljivo je, da se udeležite kakšnega tečaja, kjer vas naučijo pravilnega nabiranja, hranjena in uporabe zdravilnih rastlin.
Zamenjava, ki je lahko škodljiva je npr. preslica. Zdravilna je njivska preslica, njena sorodnica močvirska preslica pa je rahlo strupena. In kot že ime pove, nočvirska preslica raste na močvirnih in senčnih rastiščih. Zapomnimo si tudi, da ne nabiramo vrste, ki ima na zelenih poganjkih še ostanke rjavih klaskov.
Korenina rumenega svišča oz. košutnika je zelo poznana po grenčinah, ki blagodejno delujejo pri želodčnih težavah. Je glavna sestavina različnih grenčic. Košutnik je zavarovana rastlina z opombo C, kar pomeni, da je z izdanim dovoljenjem določen kraj, časovna omejitev in količina izkopanih korenik. Tako košutnik raje kupimo v vrtnarijah oz. ga s semeni vzgojimo kar doma. Košutnik pa so nabiralci tudi velikokrat zamenjali z belo čmeriko, ki je bolj razširjena, vendar strupena. Pri nabiranju smo tako pozorni, da ne naberemo zaščitenih zdravilnih rastin.
Pri nekaterih zdravilnih rastlinah poznamo več vrst, npr. pri plahtnici poznamo več kot 25 različnih vrst, med katerimi pa ni večjih razlik v vsebnosti učinkovin. Nasprotno pa pri šentjanževki v Sloveniji poznamo 11 vrst, večina jih je okrasnih rastlin. Uporabljamo pa samo eno šentjanževko, z njenim vrstnim imenom perforatum, kar pomeni preluknjano. Katera je prava boste lahko ugotovili, če boste njene jajčaste liste, ki skorajda nimajo peclja, pogledali proti svetlobi. Te prosojne pikice so žleze z eteričnim oljem.
Poleg poznavanja videza rastlin je pomembno tudi, da vemo, kateri deli rastline so uporabni oz. imajo zdravilno delovanje. Nabiramo le tiste rastlinske dele, ki jih potrebujemo ter skušamo ne poškodovati cele rastline. Količina nabranih rastlin pa naj bo le takšna kot jo potrebujemo.
Pri nabiranju najprej preverimo, da je rastišče čisto, ne preblizu cestam, s pesticidi škropljenim njivam ali odlagališčem smeti. Zdravilnih rastlin pa seveda ne nabiramo v narodnih parkih in rezervatih, pa čeprav nas zaradi neokrnjenosti narave in čistega okolja zelo zamika.
Zdravilne rastline ne nabiramo takoj po dežju, lažje jih bomo posušili in ohranili njihove zdravilne učinkovine z nabiranjem ob suhem vremenu v dopoldanskih urah. Rastline z eteričnimi olji nabiramo na sončnih rastiščih. Nabrane rastline skušamo posušiti v senci in na prepihu, pri uporabi gospodinjskih sušilnih aparatov naj temperatura ne preseže 50°C.
Ob morebitnih dvomih pri poznavanju zdravilne rastline se lahko posvetujete z vašim farmacevtom v Gorenjskih lekarnah, lahko pa se tudi odločite za nakup že posušenih kvalitetnih pravih zdravilnih rastlin oz. že pripravljenih čajnih mešanic. Poleg čajev pa imamo v Gorenjskih lekarnah pripravljene tudi tinkture, mazila, grenčice za vse mogoče tegobe.
Datum priprave informacije: Junij, 2021