Zaprtje

Zaprtje ali obstipacija je motnja odvajanja blata, za katero sta značilna zmanjšana pogostost odvajanja, običajno manj kot trikrat tedensko, ter oteženo praznjenje črevesja. Značilni spremljevalci te težave so trdo in suho blato, napenjanje, bolečine v trebuhu ter občutek nepopolne izpraznitve črevesja. Pojavi se lahko trenutno (akutno zaprtje) ali pa traja oziroma se ponavlja dalj časa (kronično zaprtje).
Vzroki za nastanek zaprtja so številni, najpogosteje so povezani s sodobnim načinom življenja. Zanj je značilen premajhen vnos prehranskih vlaknin, nezadostno pitje tekočine in pomanjkanje telesne aktivnosti. Prispevajo tudi psihični dejavniki, kot je stres ter razvada zavestnega zadrževanja blata. Poleg življenjskega sloga na prebavo vplivajo določena zdravstvena stanja, med katerimi so bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, multipla skleroza. Prav tako so lahko težave z zaprtjem neželen učinek nekaterih zdravil, na primer močnih protibolečinskih zdravil. V primeru suma, da so vaše težave povezane z zdravljenjem z zdravili, se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni. Tu se lahko naročite na Pregled uporabe zdravil, kjer bomo lekarniški farmacevti skupaj z vami poiskali možne vzroke težav ter vam predlagali ustrezne ukrepe za njihovo lajšanje.
Čeprav si pri zaprtju pogosto lahko pomagamo sami, je v določenih primerih obisk zdravnika nujen. Strokovno pomoč je treba poiskati ob pojavu krvi v blatu, nenadni hudi bolečini v trebuhu, ki traja več kot 48 ur. Prav tako je priporočljiv posvet z zdravnikom pri nenamerni izgubi telesne mase ali ob izmenjevanju zaprtja in driske ter dolgotrajnem ali pogosto ponavljajočem se zaprtju.
Pri odpravljanju zaprtja je prvi in najpomembnejši korak ureditev življenjskega sloga. Priporočljivo je uživanje hrane, bogate s prehranskimi vlakninami (polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava), ter zadosten vnos tekočine (praviloma od dva do tri litre dnevno). Pomembni so redna telesna aktivnost, odzivanje na potrebo po odvajanju in vzdrževanje navade rednega izločanja blata.
Kadar spremembe življenjskega sloga ne zadostujejo, si lahko pomagamo z odvajali. Ta so na voljo v obliki tablet, svečk, sirupov, čajev in praškov. Delujejo na različne načine, izberemo jih glede na naravo težav. Za hitro olajšanje pri akutnem zaprtju se najpogosteje uporabljajo odvajala v obliki svečk in klizem, ki olajšajo gibanje blata, na primer Glicerinske svečke Gorenjskih lekarn (Glicerinske svečke za odrasle, Glicerinske svečke za otroke) ter svečke, ki sprožijo refleks za izpraznitev črevesja na osnovi natrijevega hidrogenkarbonata. Ta odvajala učinkujejo v 15 do 30 minutah.
Osmozna odvajala, kot sta laktuloza ali makrogoli, v črevesju zadržujejo vodo in tako mehčajo blato. Njihov učinek se običajno pojavi v nekaj urah do nekaj dneh. Podobno deluje tudi magnezijev sulfat oziroma grenka sol.
Odvajala, ki povečajo volumen blata (Laneno seme Gorenjskih lekarn, indijski trpotec ali psillium), nabrekajo v črevesju in s tem olajšajo odvajanje. Ob njihovi uporabi je treba zaužiti dovolj tekočine. Te skupine odvajal (z izjemo grenke soli) so primerne tudi za dolgotrajnejšo uporabo, saj se telo nanje ne navadi.
Za kratkotrajnejšo uporabo, največ do dveh tednov, so primerna kontaktna oziroma stimulativna odvajala. Delujejo tako, da dražijo črevesno steno in spodbujajo gibanje črevesa. Mednje sodijo pripravki iz sene ter zdravila z bisakodilom (npr. Sena čaj Gorenjskih lekarn, Odvajalni čaj Gorenjskih lekarn). Dolgotrajna ali prekomerna uporaba teh odvajal ni priporočljiva, saj lahko povzroči lenobnost črevesja, poruši elektrolitsko ravnovesje in povzroči spremembe na črevesni sluznici.
Pravilna uporaba odvajal v skladu z navodili, je varna in lahko pomaga izboljšati prebavo in spodbudi delovanje črevesja. Odvajala naj bodo v pomoč pri kratkotrajnem lajšanju težav ne dolgoročna rešitev, prav tako naj ne bodo namenjena uravnavanju in zmanjševanju telesne teže. Predvsem pri otrocih, nosečnicah in kroničnih bolnikih je pred uporabo odvajal nujen posvet z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom.