Uporaba zdravil v času dojenja

Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja. Za zdravje in razvoj dojenčka ima neprecenljivo vrednost, saj materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih za svojo rast in razvoj. Mnogo prednosti dojenje prinaša tudi doječi materi. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka.

Zdravljenje resnejših zdravstvenih težav doječih mater mora biti pod nadzorom zdravnika

Doječe matere velikokrat skrb za novorojenčka postavljajo pred skrbjo za svoje zdravje. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, kjer je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka. Podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v ustrezni strokovni literaturi. Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Zdravljenje je individualno, upošteva se tudi zdravstveno stanje matere in otroka, starost in razvitost otroka …

Kljub temu velja nekaj splošnih priporočil pri predpisovanju in izdaji zdravil med dojenjem. Zdravnik vedno pretehta ali se je možno zdravljenju izogniti oziroma kadar je mogoče, uporabiti lokalno zdravljenje namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet). V določenih primerih lahko manjšo izpostavljenost zdravilu pri doječem otroku dosežemo tako, da mati vzame zdravilo tik po dojenju ali tik preden se pričakuje, da bo dojenček imel daljše obdobje spanja. 
Bolnica ne sme med nosečnostjo in v času dojenja nikoli sama prekiniti zdravljenja kroničnih bolezni brez posveta z zdravnikom, saj ima to lahko resne posledice za njo in otroka.

Pogosto uporabljena zdravila v času dojenja so: protimikrobna zdravila (antibiotiki), zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka, zdravila za zdravljenje epilepsije, depresije, sladkorne bolezni, astme, ščitnice, kontracepcija …

Samozdravljenje v času dojenja

Doječe matere se za lajšanje blažjih zdravstvenih težav pogosto poslužujejo samozdravljenja.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno zdravljenje brez uporabe zdravil in drugih izdelkov, če zdravstveno stanje to dopušča. Primeri: pri glavobolu svetujemo počitek, pitje tekočine; zaprtje olajša povečan vnos prehranskih vlaknin, redna telesna dejavnost; bolečine v križu lajša pravilna drža matere pri dojenju. 
Kadar je potrebno zdravljenje, posegamo po učinkovinah, za katere je znano, da se v materino mleko izločajo v majhni količini in se pri doječih materah že dalj časa uporabljajo (na primer paracetamol pri bolečini in vročini ali ibuprofen pri močnejših bolečinah namesto acetilsalicilne kisline). 

Uporaba zdravilnih rastlin v času dojenja 

Zdravila rastlinskega izvora in zdravilne rastline se pogosto razume kot naravna in popolnoma varna za zdravljenje, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju.
Odsvetovana je npr. uporaba drog z delovanjem na maternico (žajbelj, pelin, brin, glog …), drog s pirazolidinskimi alkaloidi (gabez, lapuh, repuh …), odvajal z antrakinonskimi glikozidi (sena, krhlika, rabarbara, aloja) ali drog z učinkom na hormonski sistem (sladki koren, cimcifuga, žen-šen …).
Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah).
Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.

Možnosti lajšanja nekaterih zdravstvenih težav v času dojenja

Bolečine v križu si doječa mati lahko lajša z redno telovadbo (npr. pilates, joga), pravilno držo pri dojenju, sprehodi, poskrbeti je potrebno za primerno obutev, koristna je lahko masaža. Uporablja lahko različne protibolečinske gele, ki se nanašajo na manjše površine kože. Pri glavobolu si lahko pomaga s sprostitvijo, počitkom ali obkladki. Kadar ti ukrepi niso zadostni, lahko uporabi zdravila. 
Proti bolečinam in vročini lahko doječa mati uporablja paracetamol in ibuprofen, ki se v lekarnah dobita tudi brez recepta. Velja pravilo, da se zdravilo uporablja v najnižjih priporočenih odmerkih najkrajši možen čas. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati. Pri prehladu in gripi je potrebna pozornost pri kombiniranih tabletah (običajno paracetamol z drugimi učinkovinami), saj vse niso primerne za uporabo med dojenjem.
Za lajšanje težav v ustni votlini in žrelu lahko doječa mati grgra toplo fiziološko raztopino. Uporabi pa lahko tudi raztopino za grgranje in določene pastile, ki lajšajo bolečino in/ali oteklino pri vnetju. 
Težave z zamašenim nosom si doječa mati lahko lajša z vzdignjenim vzglavjem. Uporabi se lahko fiziološka raztopina za nos, v primeru redčenja goste sluzi in odstranjevanja izcedka hipertonična raztopina za nos. Priporočamo tudi vlažne inhalacije s fiziološko raztopino, brez dodatka eteričnih olj. Za krajši čas (nekaj dni) se lahko uporabi tudi določene kapljice in pršila za nos, ki zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi.
Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin, izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopino peroralne rehidracijske soli, s katero nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino ter preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice. Za vzpostavljanje in vzdrževanje ravnovesja črevesne flore se lahko uporabijo probiotiki. 
Ob zaprtju, kadar redna telesna dejavnost, zadostno pitje tekočin in vnos prehranskih vlaknin ne zadostujejo, doječa mati lahko uporablja droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid. Kadar je potrebno, lahko doječa mati občasno uporabi tudi kontaktno odvajalo z bisakodilom. 

V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno potrebno preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato velja, pri zdravniku in v lekarni vedno povejte, da dojite!

Datum priprave informacije: September, 2024