Zdravilni gozdni koren
Angelica archangelica
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Uporaba: Pomankanje apetita, premajhno izločanje želodčnega soka, prebavne motnje, kašelj
Uporabni deli: Korenine, listi, semena, plod
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Zdravilni gozdni koren ali angelika je dvoletna kobulnica, ki zraste do 2 m visoko ter uspeva na vlažnih tleh v zmernih podnebjih Evrope in Azije. Ima velike pernate modrikasto-zelene liste in zeleno-bele cvetove z vonjem po medu. Cveti julija in avgusta in po enkratnem cvetenju odmre. V nordijskih državah zdravilni gozdni koren danes gojijo kot kulturno rastlino in jo uporabljajo v prehrani.
Uporabni deli rastline
Kot zdravilni del rastline se uporabljajo predvsem korenine, ki se izkopavajo pozno jeseni šele 2 leti po setvi, grobo narežejo in posušijo. Poleg korenin so zdravilni tudi listi - ki se v zdravilne namene uporabljajo predvsem v Ameriki – plodovi in semena. V kulinariki se uporabljajo eterična olja izolirana iz korenin ter stebla v celoti.
Zdravilne učinkovine
Korenine, listi in semena vsebujejo kumarine in furanokumarine, terpene, flavonoide ter eterična olja. Večinoma se uporabljajo korenine, katerih vsebnost eteričnih olj variira glede na njihovo starost in nadmorsko višino rasti. Študije so v vzorcih potrdile prisotnost več kot 80 različnih arom. Največjo vlogo za prepoznavno aromo zdravilnega gozdnega korena ima ciklopentadekanolid. Vsebujejo visoke odstotke terpenov, vključno z alfa-pinenom in beta-felandrenom. Semena imajo podobno kemijsko sestavo kot korenine in vsebujejo limonen, alfa-pinen, beta-pinen, borneol, karvon in ostale.
Raba v ljudski medicini
Ime angelica izhaja iz srednjeveške latinščine in pomeni »sel« ali »angel«. Rastlina je bila v ljudski medicini prisotna že pred 3500 leti na Kitajskem, kjer se je uporabljala za zdravljenje ledvic, srca in krvnega obtoka. Kot zdravilni gozdni koren je bila prvič omenjena v 14. stoletju, po Montanusu Tabernaeu pa se je uporabljala proti 'kužnemu raku', ki jo je poimenoval tudi korenina proti strupu. V preteklosti se je uporabljala tudi za zdravljenje čirov in abscesov. Čaj zdravilnega gozdnega korena je bil v pomoč pri zastrupitvah z alkoholom in nikotinom prav tako pa pri otrocih proti krčem. Zunanje se je čaj uporabljal kot obkladek, ter za izpiranje turov in izpuščajev. Kopel naj bi pomagala tudi pri revmi. Rastlina se izven medicine uporablja kot začimba, izvlečki pa tudi za likerje in druge žgane pijače.
Raba v farmaciji
Je grenčina in aromatično sredstvo, povečuje izločanje prebavnih sokov v želodcu in iz trebušne slinavke ter s tem olajša prebavo mastne hrane. Vzpodbuja tek in kot stomahik odpravlja prebavne motnje, saj pospešuje peristaltiko želodca. Kot spazmolitik odpravlja občutek napihnjenosti, napenjanje in zmanjšuje vetrove. Študije kažejo da deluje tudi protivnetno. Uporaben je pri hemoroidih, potencialno tudi pri zdravljenju psoriaze, saj vsebuje psoralene. Čaj zmanjšuje stres, pomaga pri uspavanju in olajša migreno. Uporaben je tudi pri boleznih zgornjih dihal, saj deluje kot ekspektorant in pomaga pri izkašljevanju.
Uporaba pri odraslih
Najpogosteje se uporabljajo posušene korenine ali pa ekstrakti iz korenin v tekoči obliki.
Zdravilni gozdni koren je v lekarni mogoče dobiti v že pripravljeni zdravilni mešanici (čaj Dr. Fajdiga) in v Gorenjski grenčici.
Eno čajno žličko zdravilnega čaja Dr. Fajdiga prelijte s skodelico vrele vode (150 ml), dobro premešajte, pokrito pustite stati 15 minut in nato precedite. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijte dvakrat dnevno.
Pri pomanjkanju apetita pijte čaj pol do eno uro pred obrokom, pri slabi prebavi pa po obroku. Čaj ni namenjen za dolgotrajno zdravljenje.
Gorenjska grenčica je izvleček 17 zelišč. Priporočen enkratni odmerek je 1 mala žlica (5 ml) do trikrat dnevno, po potrebi pol ure pred obrokom ali po obroku. Grenčico razredčite v kozarcu vode ali jo zaužijete nerazredčeno.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomankanja podatkov o varnosti se uporaba pri mlajših od 14 let odsvetuje.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Uporabe med nosečnostjo in dojenjem ne priporočamo.
Neželeni učinki in interakcije
Med uporabo zdravilnega gozdnega korena se je priporočeno izogibati sončenju in UV žarkom, saj lahko nastopi fototoksičnost tako pri uživanju kot pri zunanjem stiku z rastlino. Čezmerni odmerki droge lahko zaradi vsebnosti kumarinov motijo zdravljenje z antikoagulanti.
Opozorila in nasveti farmacevta
Svetujemo previdnost pri nabiranju rastline v naravi, saj obstaja možnost zamenjava s strupenimi kobulnicami. Pripravkov iz zdravilnega gozdnega korena ne uporabljamo pri preobčutljivosti na katerokoli prisotno eterično olje ali druge rastline iz družine kobulnic. Če se bolezensko stanje ne izboljša v dveh tednih, terapijo prekinite in se posvetujte z zdravnikom.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih rastlin. https://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-103-04369-OB~P001-0000.PDF. Dostop: 26.2.2020
- Kylin M. Angelica Archangelica L. 2010; https://stud.epsilon.slu.se/818/4/Kylin_M_100128.pdf. Dostop: 26.2.2020
- Vademecum 2016. Gorenjske lekarne; 2016: 45-46.
- Galle Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Mladinska knjiga; 2015: 18, 19, 20, 23-24.
- Vogel A. Ljudski zdravnik. Farmedica d.o.o.; 2012: 351-352.
Datum priprave informacije: Marec, 2020