Zeleni čaj
Camellia sinensis (sinonim Thea sinensis)
Družina: čajevke (Theaceae)
Uporaba: poživlja pri stanjih preobremenjenosti in utrujenosti, lajša drisko, varuje pred srčno-žilnimi obolenji ter rakom
Uporabni deli: list (folium)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Čajevec je zimzelen, bogato razvejan grm, ki v divjini lahko doseže velikost drevesa. Pri gojenju ga zaradi lažjega obiranja listov obrezujejo, da ni višji od 1,5 m. Za to rastlino, ki izvira iz vzhodne Azije, je značilna visoka odpornost na sušo in mraz.
Listi so usnjati, podolgovati ali ovalni. Mladi listi so na spodnji strani puhasto porasli s sivimi dlačicami, kar jim daje srebrnkast videz. Starejši listi so temnejše zelene barve. Čaj najboljše kakovosti je pridobljen iz prvih treh mladih listov – še neodprtega zgornjega lista in dveh sosednjih listov.
Cvetovi, ki so beli do snežno rožnati in močno dišeči, rastejo samostojno ali v šopih iz zalistja. Plodovi so olesenele glavice z rjavimi semeni.
Ugodni pogoji za gojenje čajevca so v tropskih in subtropskih delih sveta. Največ čaja pridelajo v Indiji, na Kitajskem, Šrilanki, Japonskem, v Indoneziji.
Uporabni deli rastline
Listi čajevca so vir tako zelenega čaja kot tudi črnega čaja. Razlike v sestavi, barvi, vonju in učinkih teh dveh čajev so posledica različnega načina predelave listov – črni čaj je fermentiran, zeleni pa nefermentiran.
Zeleni čaj pridobijo tako, da sveže obrane liste čajevca takoj po nabiranju toplotno obdelajo (kratkotrajno segrevanje pri 100°C ali obdelava z vročo paro). Ta postopek uniči encime in tako prepreči encimske spremembe. Sledi mehansko zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. Tako se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov čajevca.
Za razliko od zelenega čaja je črni čaj fermentiran. Fermentacija je zavajajoč izraz, saj proces poteka s pomočjo celicam lastnih encimov in ne s pomočjo bakterij. Tako ob izpostavitvi vlažnemu okolju potekajo intenzivni procesi oksidacije, v katerih se tvorijo snovi, ki so odgovorne za rjavo do rdečkastorjavo obarvanje listov in značilno aromo črnega čaja.
Poznamo tudi oolong ali rdeči čaj, ki je polfermentiran in je vmesna stopnja med zelenim in črnim čajem.
Nosilci učinka
Zeleni čaj in tudi črni čaj vsebujeta kofein, katerega poživljajoči učinek je dobro poznan, saj prav zaradi njega pijemo tudi kavo. Kofein uvrščamo v skupino spojin z imenom metilksantini – v zelenem čaju sta prisotna tudi teobromin in teofilin. Metilksantine vsebujejo tudi rastline guarana, mate, kola, kakavovec. Skodelica kave sicer vsebuje približno enkrat več kofeina kot skodelica čaja, zato je učinek čaja šibkejši. Ker je kofein v listih čajevca vezan na čreslovine, se v prebavilih iz njih počasi sprošča, zato učinek nastopi kasneje kot pri kavi, vendar traja dlje časa.
Zeleni čaj vsebuje tudi visok delež polifenolnih spojin oziroma katehinov (30-45%), ki so odgovorni za zaščitno delovanje pri obolenjih srca in ožilja ter raku, pomagajo pa tudi pri driski. V primerjavi z zelenim čajem vsebuje črni čaj veliko manj polifenolnih spojin, ker se le-ti med fermentacijo pretvorijo v kompleksnejše spojine (teaflavini, tearubigini), ki jih v zelenem čaju ni.
V zelenem čaju so prisotne tudi anorganske soli (kalij, fluorid), vitamini (vitamini skupine B, vitamin C, vitamin K), aminokisline (teanin), fenolne kisline, saponini, flavonoidi (kvecetrin) … Aromo daje čaju eterično olje, ki vsebuje več kot 300 spojin.
Raba v ljudski medicini
V Aziji poznajo zeleni čaj kot poživljajoč in zdravilni napitek že več kot 5000 let. Njegove zdravilne učinke uporabljajo tudi v tradicionalni kitajski medicini. V Evropi dolgo ni bilo zanimanja za zeleni čaj, predvsem zaradi rahlo grenkega okusa in manj aromatičnega okusa od črnega čaja. To pa se je v zadnjih letih spremenilo zaradi vrste ugodnih učinkov na človeški organizem.
Raba v farmaciji
Zeleni čaj uporabljamo kot poživljajoč napitek pri stanjih preobremenjenosti, utrujenosti in občutku šibkosti. Kofein deluje spodbujevalno na centralni živčni sistem ter tako preprečuje utrujenost in zaspanost.
Lajša tudi težave pri driski, ki je posledica okužbe prebavil. V ta namen sicer pogosteje uporabljamo črni čaj, ki vsebuje več čreslovin. Čreslovine tvorijo na površini črevesne sluznice zaščitni sloj, ki pomirja razdraženo in vneto sluznico ter jo varuje pred draženjem, kar pomaga pri zdravljenju driske.
V zadnjih letih je zeleni čaj v središču zanimanja tudi zaradi rezultatov znanstvenih raziskav, ki kažejo na znatno zmanjšano pojavnost bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka pri ljudeh, ki redno uživajo večje količine zelenega čaja. Osnova za te učinke je antioksidativno delovanje polifenolnih spojin, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Za proste radikale je znano, da imajo pomembno vlogo pri razvoju različnih obolenj (rak, ateroskleroza) in tudi pri procesu staranja. Pri rakavih obolenjih so poleg antioksidativnih učinkov v raziskavah ugotovili tudi zaviralno delovanje na različne encime, ki so udeleženi pri nastanku tumorja in vpliv na izražanje genov, ki so odgovorni za popravljanje pomanjkljivosti v uravnavanju celičnih procesov.
Potekajo tudi raziskave delovanja zelenega čaja oziroma polifenolov pri sladkorni bolezni, debelosti, depresiji, osteoporozi, zvišanem holesterolu, kožnih vnetjih, kariesu …
Uporaba pri odraslih
Zeleni čaj običajno uporabljamo v obliki čaja (galenski izdelek Zeleni čaj). Pripravimo ga kot poparek, čas izluževanja pa se razlikuje glede na namen uporabe.
Za poživljajoč učinek pustimo poparek stati 2-3 minute, preden ga precedimo. Kofein se hitro raztaplja v vroči vodi in se ga tako večina izloči v vodo v približno 3 minutah.
Kot podporno zdravljenje pri driski naj poparek stoji najmanj 10 minut. Z daljšim namakanjem namreč prehaja v vodo več čreslovin, ki so odgovorne tudi za trpek okus čaja. Čreslovine hkrati vežejo kofein in zakasnijo njegovo delovanje, kar zmanjša poživljajoč učinek tako pripravljenega čaja.
Tudi ob uporabi zelenega čaja za preprečevanje obolenj srca in ožilja ter rakavih obolenj je pomemben čaj izluževanja. Testi so pokazali, da antioksidativna aktivnost postopno narašča prvih 7 minut, nato pa pride do nasičenja in se ne spreminja več. Temperatura vode naj ne preseže 70 °C, saj bolj vroča voda uniči antioksidativno delujoče polifenole.
Na voljo so tudi različna prehranska dopolnila v obliki kapsul, tablet ali napitkov, ki vsebujejo ekstrakte zelenega čaja.
Uporaba pri otrocih
Pri otrocih, mlajših od 12 leta, uporaba zelenega čaja ni priporočljiva zaradi vsebnosti kofeina in pomanjkanja podatkov o varnosti uporabe.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Nosečnicam in doječim materam odsvetujemo uživanje zelenega čaja, ker ni dovolj podatkov o varnosti uporabe v tem obdobjih. V splošnem velja, da v času nosečnosti in dojenja pripravki s kofeinom niso primerni, saj je dokazano, da le-ta prehaja skozi posteljico do ploda in tudi v materino mleko. Dokazano je, da se pri dojenčkih mater, ki uživajo pijače s kofeinom, lahko pojavijo motnje spanja.
Neželeni učinki in medsebojno delovanje
Neželeni učinki zelenega čaja tudi ob vsakodnevni uporabi niso znani. Le pri osebah z občutljivim želodcem je potrebna previdnost, saj se pri pogostem pitju večjih količin čaja lahko pojavijo prebavne težave, kot so povečano izločanje želodčne kisline, draženje želodca, zmanjšanje apetita, zaprtje ali driska. Tem neželenim učinkom se lahko izognemo z dodatkom mleka v čaj - mleko namreč zmanjša učinek čreslovin in klorgenske kisline, ki sta glavna povzročitelja navedenih neželenih učinkov.
Previdnost je potrebna ob sočasni uporabi zelenega čaja s pomirjevali, simpatomimetiki in zdravili proti strjevanju krvi, saj lahko zeleni čaj spremeni učinke teh zdravil.
Opozorila in nasveti farmacevta
Zdravilnega čaja ne pijte, če ste preobčutljivi za liste čajevca, pri razjedah na želodcu ali dvanajstniku, srčno-žilnih obolenjih (zvišan krvni tlak, motnje srčnega ritma), prekomernem delovanju ščitnice.
Tudi pri osebah z obolenji jeter je potrebna previdnost ob uživanju zelenega čaja, saj so v poskusih na živalih ob uporabi visokih odmerkov ekstraktov zelenega čaja in polifenolnih spojin skozi daljše obdobje ugotovili toksično delovanje na jetra.
Preveliko odmerjanje zdravilnega čaja (več kot 5 skodelic dnevno, to je več kot 300 mg kofeina dnevno) lahko povzroči nemir, tresenje, povečano odzivnost na dražljaje, nespečnost, vrtoglavico, glavobol. Prvi znaki zastrupitve so bruhanje in trebušni krči.
Literatura
- Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013:295-8.
- http://www.ema.europa.eu/ema/ (dostopano 27.11.2015)
- http://online.lexi.com (dostopano 27.11.2015)
- http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Opredelitev_izdelkov/opredelitev-izdelkov-rastline.pdf (dostopano 27.11.2015)
- Netsch M, Kreuter MH: Der grüne Tee (Camellia sinensis), Zeitschrift für Phytotherapie 2003;24:197-202.
- Ögüt B: Krebsprävention durch grünen Tee, Zeitschrift für Phytotherapie 2002;6:289-293.
- Simčič M: Več flavonoidov kot v kavi, Herbika 2001, april:24-28.
- Grünwald J, Jänicke C. Zelena lekarna. Založba Mladinska knjiga, 2006:245-6.
- Schulz V,Hänsel R, Blumenthal M, Tyler VE: Rational Phytotherapy, Springer –Verlag, Berlin, 2004:258-60.
- Wichtl M: Teedrogen und Phytopharmaka, 5. izdaja, Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft Stuttgart, 2009:661-663.
- PDR for Herbal Medicines, Fourth edition, Thomson Healthcare Inc.,2007:414-9.
Datum priprave informacije: November, 2015