Alergija
Alergija je preobčutljivost organizma za določeno telesu tujo snov, ki ji pravimo alergen. Kaže se kot pretiran odziv imunskega sistema. Običajno so alergijske bolezni nenevarne, povzročajo pa neprijetne težave in vplivajo na kakovost življenja bolnika.
Značilni znaki
V pomladanskem času so najpogostejše alergije na dihalih, saj je v zraku veliko alergenov, ki pri preobčutljivih osebah sprožijo značilne znake kot so srbeče, rdeče in solzne oči, zamašen nos, voden izcedek in draženje v nosu, kihanje, srbečica v žrelu, kašljanje. Ti znaki so značilni za alergijski rinitis ali seneni nahod. Znaki senenega nahoda so podobni znakom navadnega prehlada, le da težave trajajo dlje in se vsako leto pojavljajo v istem obdobju.
Če naštete težave v zgornjih dihalih trajajo celo leto, gre najbrž za alergijo na plesni, prah ali živalsko dlako.
Neredke so alergije za hrano, ki se največkrat pokažejo že v otroštvu. Pojavi se srbečica v ustih in žrelu, krči v trebuhu, pa tudi bruhanje, driska in slabost.
Kožna alergija se pojavi ob neposrednem stiku kože z alergenom ali pa je znak drugih alergij. Pojavi se rdeče, srbeče in oteklo mesto, ki traja le nekaj minut ali pa več dni. Temu pravimo koprivnica ali urtikarija.
Katere snovi so lahko alergeni, kje jih najdemo in kako vstopajo v telo?
Danes je poznanih že veliko snovi, ki so sicer nenevarne, pri preobčutljivih osebah pa sprožijo alergijsko reakcijo.
Alergene lahko vdihavamo, uživamo s hrano in pijačo, v telo lahko vstopijo pri piku žuželke, telo pride v stik z alergenom preko kože … V obliki zdravil lahko alergene snovi zaužijemo, nanesemo na kožo, vnesemo v telo pri dajanju zdravil pod kožo ali v žilo …
Alergeni, ki jih zaužijemo s hrano ali pijačo, so najpogosteje v kravjem mleku, jajcih, morskih ribah, rakih, školjkah, morskih sadežih … Preobčutljivost povzročajo tudi nekatere žitarice, npr: ječmen, pšenica, rž, oves, riž … in stročnice, npr: soja, arašidi, grah, leča, fižol … Pogosto nastopi preobčutljivost pri uživanju zelenjave (npr. paradižnika, krompirja …) ali sadja (npr: lešnikov, breskev, jagod ...). Pri uživanju hrane in pijače lahko nastopi preobčutljivost tudi za konzervanse, dodatke za obstojnost in izboljšanje okusa ter barvila.
Med piki žuželk so alergeni strupi čebel, os, sršenov, pa tudi mušic in komarjev. Pri preobčutljivih osebah lahko sprožijo najhujšo obliko alergij in je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.
Najbolj pogoste vrste alergij za zdravila so alergije na penicilinske antibiotike. Poznane so tudi nekatere navzkrižne alergije med zdravili. Zdravnika in farmacevta v lekarni je potrebno vedno opozoriti, če je bolnik že imel alergijo za določeno zdravilo. Alergija za zdravila se lahko razvije v najhujšo obliko alergij - anafilaktičen šok, zato je nujno takojšnje prenehanje uživanja zdravila in zdravniška pomoč.
Zelo pogosto pride tudi do navzkrižne alergije, ko se pri preobčutljivi osebi za določen alergen lahko sproži reakcija tudi ob stiku z drugimi alergeni.
Zdravljenje alergijskih bolezni
Zdravljenje alergijske bolezni se prilagodi teži, mestu in trajanju simptomov ter vplivu
bolezni na kvaliteto bolnikovega življenja. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep je izogibanje povzročitelju težav - alergenu, kadar je to le mogoče. Učinkovito je tudi zdravljenje z zdravili, kjer je potrebno natančno upoštevati podana navodila za uporabo. Možna je tudi uporaba posebne t.i. specifične imunoterapije.
Zdravljenje alergijskih bolezni z zdravili
Kadar izogibanje alergenu ne odpravi znakov, je potrebno zdravljenje z zdravili.
Zdravila lahko zaužijemo v obliki tablet, jih uporabimo lokalno v obliki kapljic za nos in oči ali pršil za nos, lahko jih v obliki mazila nanesemo na kožo.
Najpogosteje za zdravljenje alergij uporabljamo antihistaminike. Ti delujejo tako, da preprečijo vezavo v alergijski reakciji sproščenega mediatorja alergijskega vnetja (histamina) na histaminske receptorje. Tako se zmanjša draženje ter iztekanje iz nosu, kihanje, odpravijo se rdeče in solzne oči, ne razvije se rdečica, srbečica, oteklost pri kožnih alergijah, ublažijo se znaki pri pikih žuželk ...
Antihistaminiki so dosegljivi v obliki tablet, kapljic za oči ali mazila za kožo, nekateri tudi brez recepta. Redko se kot neželeni učinek pri uporabi tablet pojavi utrujenost in zaspanost.
Nosni dekongestivi v obliki kapljic ali nosnega pršila skrčijo arteriole (majhne žile) v nosni sluznici ter tako zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in izcejanje iz nosu. Olajšajo dihanje in ublažijo spremljajoče znake. V predpisanih odmerkih jih za samozdravljenje bolniki ne smejo jemati več kot pet do sedem dni.
Za lajšanje alergijskih težav se uporabljajo tudi nekatera druga zdravila.
Pri uporabi zdravil za zdravljenje alergije je potrebno natančno upoštevati navodilo zdravnika in farmacevta.
Kaj še lahko storimo za obvladanje alergije?
Pri poznani preobčutljivosti se poskušamo izogibati alergenom.
Še zlasti to velja za sezonsko alergijo, da se izogibamo stiku s cvetnim prahom. Koristno je spremljati informacije o pojavnost pelodov, npr. v časopisih, na teletekstu, na internetu … Če je le mogoče, ostanemo v zaprtih prostorih v dneh, ko je v zraku največja koncentracija določenih alergenov.
Enako velja kot najpomembnejši ukrep izogibanje alergenom tudi pri znani preobčutljivosti za hrano ali zdravila.
Pri celoletnih alergijah moramo odstraniti povzročitelje, običajno so to pršice, hišni prah ali pa se izogibati stiku z mačkami ali psi.
Smiselno je pomisliti tudi na možnost navzkrižne alergije.
Zdravljenje alergije je bolj uspešno, če bolnik razume vzroke svojih težav, upošteva priporočilo o izogibanju alergenom ter dobro pozna zdravila, njihov način uporabe in delovanje.
Viri:
- Osnove alergologije. Pouk bolnika z alergijsko boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Učna delavnica za farmacevte. Organizatorja: Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Lekarniška zbornica Slovenije.
Datum priprave informacije: Avgust, 2017