Atopijski dermatitis in zdravljenje
Opis bolezni
Atopijski dermatitis (AD) je kronična, ponavljajoča se kožno-vnetna bolezen, za katero je značilno hudo srbenje. Veliko zunanjih dejavnikov lahko sproži ali poslabša atopijski dermatitis, npr. nizka vlažnost zraka, stik z alergenom ali sezonske alergije, uporaba dražečih mil in šamponov (tudi pralnih praškov in mehčalcev), okužba, draženje kože s sintetičnimi ali volnenimi oblačili. Na poslabšanje stanja pa lahko vpliva tudi psihični stres ali preprosto potenje.
Čeprav se lahko pojavi v vsaki starosti, vseeno najpogosteje obolevajo dojenčki in majhni otroci. Poleg dedne nagnjenosti ima najpomembnejšo vlogo pri nastanku AD pomanjkljiva sestava kožne pregrade in s tem olajšan vnos alergenom, mikrobom in drugim dražečim snovem.
Pri dojenčkih se okoli 3. meseca starosti na ličkih pojavijo žarišča pordele, vnete kože, ki rosi. Kasneje se lahko pojavijo tudi bunčice in drobni mehurčki, ki lahko izločajo tekočino. Izpuščaj se lahko razširi na lasišče, iztezne predele zgornjih okončin in na trup. Praviloma ni prizadeta koža pod plenicami, v kožnih gubah in v popku. Otrok joka in se intenzivno praska, zato so vidne razpraskanine. Če se pojavijo gnojni mehurčki, je to znak dodatne bakterijske okužbe. Pojavijo se lahko tudi zadebeljeni plaki zaradi drgnjenja.
Pri majhnih otrocih spremembe na koži ne izločajo tekočin, temveč so bolj suhe. Tipično je prizadet hrbtni predel zapestij, gležnjev, rok in nog, ter upogibne strani komolcev in kolen.
Za vse starosti je značilno hudo moteče srbenje, ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti.
Preventivno in podporno zdravljenje
Osnova preventivnega zdravljenja je vztrajno vsakodnevno obnavljanje kožne bariere z ustreznimi negovalnimi mazili in vlaženje kože. Svetujejo se kopeli v ne prevroči vodi, ki naj trajajo 10-20 min, da se povrhnjica navlaži, nato pa je potrebno v nekaj minutah še na vlažno kožo namazati z negovalnim mazilom, da se voda obdrži v povrhnjici in da se obnovijo kožni lipidi. Občasno se svetujejo oljne kopeli, vendar ne, kadar je koža vneta. Vzdrževati je potrebno voljno in primerno navlaženo in namaščeno kožo, koža ne sme biti suha. Pri umivanju je potrebno uporabljati mila, ki imajo pH vrednosti blizu vrednosti kislinskega plašča kože (pH 5,5). Pri umivanju bodimo zmerni. Izogibati se je potrebno penečim kopelim in gelom z dodatkom različnih barvil, konzervansov in eteričnih olj.
Ali ste vedeli,
da je osnova preventivnega zdravljenja ustrezna vsakodnevna nega kože in izogibanje alergenom?
Pri mnogih bolnikih je učinkovita fototerapija in klimatsko zdravljenje.
Zdravljenje izbruhov
Zdravljenje in vodenje bolnikov z AD mora biti pod nadzorom dermatologa, saj gre za zahtevno kožno bolezen.
Vnetna žarišča se zdravi lokalno s kortikosteroidnimi pripravki. Pri kratkotrajnem zdravljenju se neželeni učinki praviloma ne pojavijo. Kadar pa je potrebno daljše zdravljenje (˃3 tedne neprekinjene uporabe), jih uporabljamo na večjih površinah kože ali na občutljivih predelih, kot so obraz, vrat, veke, pazduhe, dimlje, bo porabo nadzoroval zdravnik. Nekateri od možnih neželenih učinkov ob dolgotrajnejši uporabi kortikosteroidnih pripravkov so: atrofija kože s tanjšanjem povrhnjice, strije, dermatitis in ekcem. Pomembno je, da pri nanosu uporabimo pravšnjo količino lokalnega kortikosteroida, da z njim prekrijemo vneti predel. Pomagamo si z »enoto konice prsta«, ki jo odmerimo tako, da iz tube standardnega premera iztisnemo kremo ali mazilo na zadnji členek kazalca odrasle osebe. Ena enota konice prsta je približno 0,5g in zadošča za predel, ki ustreza površini sprednjega dela trupa pri dojenčku, staremu 4 do 6 mesecev. Pri otrocih se običajno uporablja kortikosteroidne kreme z zmernim učinkom (hidrokortizonbutirat, alklometazon), ob hujših vnetjih kože pa tudi močnejše. Previdni moramo biti tudi pri uporabi kortikosteroidnih krem na otroškem obrazu in vratu. V kolikor uporabljamo kortikosteroidne kreme le na vnetih področjih in le krajši čas, je strah pred neželenimi učinki odveč.
Hkrati pa je tudi ob protivnetnem zdravljenju potrebno nadaljevati z uporabo negovalnih izdelkov. Negovalno kremo je potrebno nanesti 15 minut pred lokalnim kortikosteroidom, negovalno mazilo pa 15 minut po lokalnem kortikosteroidu. Več o Negi kože pri otroku z atopijskim dermatitisom.
Ali ste vedeli,
da redna in pravilna uporaba negovalnih mazil zmanjša porabo lokalnih kortikosteroidov do 50%?
Slika: Pravilno odmerjanje lokalnega kortikosteroida pri otrocih
Vir: Odmerjanje in pravilna uporaba lokalnega kortikosteroida, Publikacija za strokovno javnost, MSD, januar 2013
Ali ste vedeli,
da je ob pravilni uporabi kortikosteroidnih krem/mazil strah pred neželenimi učinki odveč?
Kadar se bolnik na lokalno terapijo s kortikosteroidi ne odzove ustrezno, jih ne prenaša dobro ali pa je potrebna uporaba na obrazu in vratu, lahko zdravnik v terapijo uvede mazili z imunomodulatornim delovanjem, pimekrolimus in takrolimus. Pri kratkotrajni in tudi dolgotrajni uporabi zmanjšujeta srbenje, ublažita potek in zagone AD. Med zdravljenjem je potrebno kožo zaščititi pred sončno svetlobo oziroma omejiti izpostavljenost kože sončni svetlobi, saj vpliv sončnih žarkov še ni dovolj raziskan. Zdravili zavirata sintezo vnetnih proteinov in tako lokalno zmanjšata kožno vnetje.
Pri težjih potekih bolezni se včasih kratkotrajno zdravi tudi s sistemskimi kortikosteroidi ali zaviralci imunske odzivnosti.
Novost pri zdravljenju AD je tudi uporaba biološkega zdravila, ki ga predpiše zdravnik specialist ob upoštevanju stopnje bolezni, starosti, neučinkovitosti lokalne terapije… Zdravilo se aplicira v obliki injekcij.
Zaplet AD so lahko tudi razne okužbe kože (bakterijske, virusne, glivične), ki jih je potrebno zdraviti z ustreznimi zdravili. Ob srbenju se uporabljajo zdravila, ki jim pravimo antihistaminiki.
Ustaljeno zdravljenje AD pomeni redno uporabo negovalnih izdelkov in kratkotrajni nanos lokalnih kortikosteroidov ob izbruhih bolezni. V lekarnah imamo na voljo mnogo dermatoloških linij, ki so namenjene negi atopične kože.
Zdravljenje obsežnih, trdovratnih oblik, mora ostati v domeni in pod rednim nadzorom dermatologa.
Farmacevtski slovarček
POVRHNJICA- plast celic na površini kože ali sluznice, epidermis
ANTIHISTAMINIK- učinkovina, ki preprečuje ali zmanjša biološki učinek histamina v organizmu in se uporablja pri lajšanju alergičnih reakcij, kot npr. alergični rinitis in urtikarija, srbenje, na koži pri pikih insektov…
Literatura
- M. Lisjak,dr.med., spec. dermat., Uporabna dermatologija, Ljubljana, 2013
- V. Dragoš, dr.med., spec. dermat , Atopijski dermatitis- sodobno zdravljenje, Farmacevtski vestnik, 2006
- Odmerjanje in pravilna uporaba lokalnega kortikosteroida, Publikacija za strokovno javnost, MSD, januar 2013
- SmPC zdravila Elidel, dostop preko www.cbz.si, 02.2021
Datum priprave informacije: Marec, 2021