Grenčine za zdravje
Grenčine so snovi grenkega okusa, ki jih najdemo v rastlinah. Tisočletja poznamo njihove dragocene učinke na zdravje in dobro počutje. Že dolgo jih cenita ajurveda in tradicionalna kitajska medicina. So tudi pomemben del tradicionalne evropske medicine. Dobro je znana izdelava grenkih eliksirjev v samostanskih lekarnah. Paracelsusov eliksir za dolgo življenje -»Elixir ad longam vitam«, je bil v srednjem veku lekarniško zdravilo za vse bolezni. Receptura za znamenito švedsko grenčico, ki jo je po zgledu Paracelsusovega eliksirja v 17. stoletju pripravil švedski zdravnik, se je ohranila po zaslugi zapisov Marie Treben. Danes ponovno odkrivamo neprecenljivo vrednost grenčin pri ohranjanju zdravja.
Kje najdemo grenčine
Grenčine najdemo v rastlinski hrani, predvsem v zelenjavi (artičoke, radič, rukola, olive) in le redko v sadju (grenivke). Prisotne so v številnih začimbah (rožmarin, timijan, kurkuma) in divjih rastlinah (regrat, divji šparglji). Tudi zdravilne rastline so pomemben vir grenčin, ki jih zaužijemo v obliki čajev, tinktur, svežih sokov … V nekaterih zdravilnih rastlinah so grenčine glavne sestavine (rumeni svišč, tavžentroža). Mnoge zdravilne rastline poleg grenčin vsebujejo tudi spremljajoče snovi, ki lahko v določeni meri spremenijo grenak okus. To so pogosto eterična olja (pelin, rman, žajbelj, angelika), ki so odgovorna za aromatični okus ter zdravilne učinke, kot so pomirjanje prebavnih krčev, preprečevanje napenjanja, protibakterijsko delovanje. Prisotne so lahko tudi sluzi z blažilnim delovanjem na sluznice (islandski lišaj), anorganske soli (regrat), čreslovine (cimet), pekoče snovi (ingver). Zdravilne rastline se razlikujejo v intenzivnosti grenkega okusa. Med najbolj grenkimi so rumeni svišč, pelin, artičoka, tavžentroža. Rumeni svišč, ki lahko dočaka tudi 60 let, v koreninah vsebuje amarogentin, ki velja za eno najbolj grenkih snovi v naravi. Grenak okus zaznamo še v koncentraciji 1 g amarogentina na 58000 litrov vode.
O grenkem okusu
Grenak okus je eden od osnovnih okusov, ki jih zaznavamo z jezikom, prekritim s tisoči okušalnih receptorjev. Z leti se število receptorjev za grenak okus zmanjšuje, zato se spreminja tudi zaznavanje grenkega okusa, ki ga vedno bolje sprejemamo. Mnogim ljudem predstavlja grenak okus neprijetno izkušnjo, zato ga vedno bolj umikamo iz svoje prehrane. K temu prispeva tudi sprememba prehranskih navad v sodobnem načinu življenja, ki ob nenehnih časovnih stiskah in stresu daje prednost hitro pripravljeni hrani intenzivnih okusov. Zaužijemo preveč sladke in slane hrane, visok je tudi vnos kislih in začinjenih jedi, nemalokrat so prisotni ojačevalci okusa. Posledice tovrstne prehrane, v kateri so grenčine le redko prisotne, se danes kažejo v vedno pogostejših prebavnih težavah in obolenjih.
Učinki grenčin na prebavila
Grenčine imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja prebavil. Izboljšujejo delovanje želodca, črevesja, jeter in žolčnika. Spodbujajo tek in izločanje prebavnih sokov – sline, želodčnega soka, žolča in soka trebušne slinavke. Okrepi se gibanje želodca in tankega črevesja, izboljša se prekrvavitev prebavil, boljša je razgradnja hrane in vsrkavanje hranil iz črevesja v kri, lažje se izločajo tudi presnovni produkti. Grenčine tako izboljšujejo prebavo, preprečujejo občutek polnosti v želodcu ter nabiranje plinov v želodcu in črevesju. Poskrbijo za splošno krepitev telesa in dobro počutje, kar je pomembno tudi pri osebah, ki okrevajo po bolezni.
Novejša odkritja o grenčinah
Presenetljiva odkritja znanstvenih raziskav v zadnjih letih podpirajo pomen rednega uživanja grenčin za splošno zdravje in dobro počutje, ne le za zdravje prebavil.
Dolgo je veljalo, da so receptorji, na katere se vežejo grenčine, prisotni le v ustni votlini. Šele po letu 2000 so ugotovili, da se nahajajo v celotnih prebavilih, kasneje so jih dokazali v dihalnih poteh, pred nekaj leti pa tudi na koži. Danes vemo, da je več kot 50 različnih receptorjev za grenčine prisotnih skoraj v vseh telesnih tkivih, celo v srcu. Znanstveniki v zadnjem času ugotavljajo vlogo grenčin ob nanosu na kožo pri obnavljanju poškodovane zaščitne bariere, kar bi lahko pomagalo pri zelo suhi koži in kožnih vnetjih. Tudi raziskave o učinkih grenčin na dihala dajejo obetavne rezultate. Potekajo tudi raziskave o delovanju grenčin na motnje razpoloženja, kot sta potrtost in izčrpanost.
Ugotovitve teh raziskav, ki jih zaenkrat še ne moremo prenesti v uporabo, nakazujejo, da imajo grenčine številne blagodejne učinke na zdravje ljudi.
O grenčicah
Grenčice so alkoholni izvlečki zelišč, ki vsebujejo grenčine. Uporabljamo jih za spodbujanje teka, izboljšanje delovanja prebavil in splošno krepčilno delovanje.
Pri pomanjkanju apetita zaužijemo grenčico vsaj pol ure pred obrokom, pri slabi prebavi pa po obroku.
Ljudje smo različno občutljivi na grenak okus, zato lahko odmerjanje grenčice prilagodimo posameznikovemu zaznavanju grenkega okusa.
Opozorila in previdnostni ukrepi
Grenčice vsebujejo visok odstotek alkohola, zato niso primerne za osebe, mlajše od 18 let, nosečnice in doječe matere, osebe z obolenji jeter, žolčnika in žolčnih poti, epilepsijo ter osebe, ki trpijo za alkoholizmom. Tudi bolniki z razjedo na želodcu ali dvanajstniku naj se grenčicam izogibajo.
Pri občutljivih posameznikih lahko grenčice v redkih primerih povzročijo glavobol.
Prekomerno odmerjanje lahko povzroči slabost, bruhanje, odpor do grenčin in ravno nasprotni učinek od želenega; na primer zelo močan pelinov čaj lahko pokvari apetit.
Literatura
- Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija - z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin, SFD, 2013:220.
- Kohlhase M, Wölfle U, Schempp CM. Bitterstoffe als belebende Wirkstoffe für die Haut. Schweiz Z Ganzheitsmed 2017;29:197-199
- Saller R, Melzer J, Uehleke B, Rostock M. Phytotherapeutische Bittermittel. Schweiz. Zschr. GanzheitsMedizin 2009;21(4):200-205.
- http://www.ifze.ch/en/effect/ (dostopano april 2019)
Datum priprave informacije: April, 2019