Klopi - preventiva pred ugrizom in pravilno odstranjevanje
Klopi - kje se nahajajo?
Klopi so pajkovci, v Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Vse razvojne faze klopov, larve, nimfe in odrasli klopi, prezimijo pod odpadlim listjem, v skorji drevesnih debel ali v zgornji plasti zemlje. Klopi postanejo dejavni, ko se temperatura prsti dvigne na 5−7 °C, tj. marca ali aprila. S prezimovanjem pa začnejo, ko se temperatura okolja začne nižati do približno enake vrednosti, to je oktobra ali novembra, kar pomeni, da je previdnost potrebna večji del leta.
Kako se lahko zaščitimo pred ugrizom klopa?
Delo v gozdu oziroma zahajanje v območja, kjer je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar ima bivanje v naravi številne pozitivne učinke, ki to nevarnost zagotovo odtehtajo. Poleg tega je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, saj niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del, do okužbe pa pride redko, tudi če nas vbode okužen klop in tudi le del oseb, pri katerih nastane okužba, zboli.
Možnost za okužbo bomo še zmanjšali, če upoštevamo nekatere koristne nasvete:
- Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, čez glavo poveznimo pokrivalo, oblačila pa naj bodo svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope.
- Zaščitimo se lahko tudi z odvračali ali repelenti. Nekatere popršimo ali namažemo po obleki, druge po nezaščitenih delih telesa, namen vseh pa je, da s svojim vonjem odganjajo klope. Upoštevamo navodila proizvajalca ter pazimo, da repelent ne nanašamo na sluznice (oči, nos, usta), z uporabo pa moramo biti previdni tudi pri majhnih otrocih. Poznamo pa tudi elektronske odganjalce klopov, ki delujejo na principu visoke frekvence, ki je za človeka neslišna, za klope pa zelo moteča.
Vendar pa zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva, zato po vrnitvi iz gozda opravimo natančen pregled telesa in lasišča, se stuširamo in umijemo lase, oblačila pa operemo.
Kako odstranimo klopa?
Odstranjevanje klopov ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih. Klopa čim hitreje in pravilno odstranimo sami, saj s tem tudi zmanjšamo možnost okužbe. Pri odstranjevanju uporabimo dobro pinceto, da klopa lahko zagrabimo čisto pri koži. Previdno, a odločno, potegnemo prisesanega klopa iz kože, nato pa kožo umijemo z milom in toplo vodo. Uporaba kakršnihkoli mazil je odsvetovana. V primeru, da rilček ostane v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev. V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.
Po vbodu klopa
Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme.
Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Mesto vboda klopa spremljamo več tednov, v kolikor se pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča, je potreben takojšen obisk pri zdravniku, ki nam bo odredil zdravljenje z ustreznim antibiotikom.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Občutimo lahko utrujenost, bolečine v mišicah, splošno slabo počutje, prisotna sta lahko tudi vročina in glavobol, ki se še stopnjujeta, kasneje se lahko pridruži slabost in bruhanje, kar lahko vodi celo v nezavest in smrt. Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje, ki je možno od enega leta starosti naprej. Prva 2 odmerka cepiva dobimo v razmaku enega meseca, sledi tretji odmerek v obdobju devetih do dvanajstih mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, nato pa na 5 let.
Gorenjska spada med najbolj endemična področja v Sloveniji, zato poskrbite za ustrezno zaščito!
Datum priprave informacije: Junij, 2017